Družina: metuljčnice (Ascalaphidae)
Red: pravi mrežekrilci (Neuroptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 35-55 mm
Razširjenost: lokalno do redko
Življenjski prostor: suha travišča, topla grmovnata, a odprta področja
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Odrasli osebki: po barvi in drži kril spominjajo nekoliko na raznokrile kačje pastirje (Anisoptera). Telo je precej kompaktno, črno, dlakavo, tudi glava je velika, prav tako oči. Tipalnice so precej dolge, na konici betičasto povečane. Krila so izrazito mrežasto ožiljena, rumena, z velikimi črnimi lisami; po dve črni lisi se nahajata v osrednjem delu prednjih kril, ki so sicer prosojna, na zadnjih krilih je velika bazalna črna lisa, konice zadnjih kril so prav tako črne, z rumeno osrednjo liso.
Obnašanje in razvoj: vrsta je toploljubna, vezana na odprta, sončna in suha travnata področja. Pogostejša je v JZ delu Slovenije, pri nas se lokalno pojavlja na Goričkem. Odrasli letajo od sredine maja do junija, včasih tudi julija. So izraziti plenilci, ki lovijo predvsem leteče žuželke. Samci imajo na koncu zadka posebne kleščaste izrastke s katerimi se oprimejo samic kar v letu. Parjenje poteka večinoma na tleh in na travi. Samica odloži jajčeca v dveh vrstah na liste rastlin. Ličinke so podobne ličinkam volkcev (Myrmeleon spp.), so precej čokate in imajo zelo velike čeljusti. Segmenti na zadku imajo ob robovih izrazitejše ščetinaste izrastke. Lijakastih pasti ne kopljejo, temveč se skrivajo pod kamni in drugim talnim materialom, le občasno se zakopajo v peščeno ali drugo sipko podlago.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): pri nas jih praktično ni - žveplasta metuljčnica* (Libelloides coccajus) - mlečnomodra metuljčnica* (Libelloides lacteus).
