Navadna močvirna trepetavka* (Helophilus pendulus)

  • Domov
  • Navadna močvirna trepetavka*

Družina: muhe trepetavke (Syrphidae: Eristalini)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 11-14 mm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: nekoliko bolj vlažna in delno močvirna mesta, svetli vlažni gozdovi, mejice, okrasni vrtovi

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: glava je velika, široka, v sprednjem delu rumenkasta ali belkasta, s temno frontalno črto, oči so rdečerjave. Tipalnice so črne, kratke, na konicah ščetinaste. Oprsje je daljše kot široko, temno, s štirimi vzdolžnimi rumenkastimi pasovi. Ščitek (scutellum) je polkrožen, rumenorjav, s temnejšim vzorcem. Krila so prosojna, z okrepljeno, rumenkasto, glavno obrobno žilo. Zadek je dokaj širok, z značilnimi črnimi "čašastimi" lisami na segmentih, ob katerih so rumene lise, ki se ne stikajo. Na 3. in 4. segmentu sta ob temni lisi še dve zelo svetli, belkasti ali bledorumeni lisi (tisti na 4. segmentu sta daljši in nekoliko upognjeni). Noge so pretežno rumenkaste, stegenca so v prvi tretjini temno obarvana, na zadnjih nogah nekoliko odebeljena, zadnje goleni so črne le v spodnji tretjini (pri podobnih H. trivittatus in H. hybridus so zadnje goleni temne več kot za polovico).

 

Obnašanje in razvoj: odrasli osebki so aktivni od aprila do novembra, večinoma v toplih in sončnih dneh. Radi posedajo po cvetovih ali na večjih listih. Hranijo se z nektarjem in pelodom. Ličinke prepoznamo po velikem, valjastem telesu in dolgi dihalni cevki na zadku. Živijo v odpadnem in gnijočem se materialu, posebej v odtokih, mokrem kompostu in z vodo zapolnjenih lesnih ostankih, kot je žagovina.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): izrodna močvirna trepetavka* (Helophilus hybridus) - močvirna trepetavka selivka* (Helophilus affinis) - citronasta močvirna trepetavka* (Helophilus trivittatus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti