Družina: vrbovke (Salicaceae)

Red: malpigijevci (Malpighiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-30 m

Razširjenost: pogosto, a lokalno

Življenjski prostor: polavni gozdovi, vlažna mesta v gozdovih, parki, ob vodah

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: listopadno drevo z belkastim, gladkim lubjem (razvidno že od daleč), ki ima značilne, diamantno oblikovane brazgotine (lenticele). Mladi poganjki so polsteno beli, lomljivi. Listi so dlanasto- do pernato krpati, redkeje celi, s koničastimi krpami, jajčasti, okroglasti ali trikotni, po spodnji strani gosto belo polstenodlakavi (vsaj v mladosti), po zgornji strani temnozeleni, dlake se luščijo v kosmih. Moška socvetja so podolgovate, viseče, škrlatnordeče, mehkodlakave mačice, ženska socvetja so prav tako zgoščene, viseče, zelenkaste, mehkodlakave mačice. Plodnica je vlajasta s skledičastim ovojem pri dnu, na vrhu s 4, zvezdasto razprtimi brazdami. Semena so številna, drobna, obdana s šopi dlačic, ki jih širi veter.

Posebnosti: beli topol je pomembna vrsta, ki tvori poplavne vrbovo-jesenove sestoje. Občasno se skriža s trepetliko (Populus tremula), križnec je sivkasti topol (Populus x canescens). Beli topol ima gospodarsko vrednost, pogosto ga sadijo kot okrasno parkovno drevo. V Avstraliji je ponekod invazivna vrsta. Zgodaj spomladi, v času plodenja, lahko semena povzročijo alergijske reakcije občutljivejšim ljudem.

Podobne vrste: črni topol (Populus nigra) - kanadski topol (Populus x canadensis) - trepetlika (Populus tremula) - bela breza (Betula pendula).