Divji bezeg (Sambucus racemosa)


Družina: pižmičevke (Adoxaceae) / bezgovke (Sambucaceae)

Red: ščetičevci (Dipsacales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 1-3 m

Razširjenost: redko

Življenjski prostor: gozdovi v hribovitih predelih, ob makadamskih poteh, grmovnata mesta

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: razrasel grm s številnimi lenticelami (bradavičaste tvorbe na skorji za izmenjavo plinov) po vejah, ki imajo rumenorjav stržen. Listi so nasprotno razvrščeni, 1-krat pernato sestavljeni iz pecljatih, suličastih, po robu nazobčanih segmentov, z neopaznimi prilisti. Cvetovi so zelenorumeni, drobni, združeni v gostocvetna obla ali jajčasto podaljšana, češuljasta socvetja. Plod je rdeč, mesnat, koščičast.

 

Posebnosti: zmečkani listi imajo zelo neprijeten vonj. Rastlina je strupena! Posušeni plodovi in cvetovi se uporabljajo v tradicionalni medicini. Kuhani plodovi so v majhnih količinah primerni za uživanje. Ponekod ga sadijo kot okrasni grm. Vrsta je pogostejša v hribovitih predelih drugje v Sloveniji, predvsem ob gozdnih makadamskih poteh, v Pomurju uspeva le v višjih nadmorskih legah.

 

Podobne vrste: črni bezeg (Sambucus nigra) - jerebika (Sorbus aucuparia).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti