Družina: pasjestrupovke (Apocynaceae)
Red: sviščevci (Gentianales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 30-90 cm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: suhi travniki, sončna mesta ob mejicah in grmovna mesta
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna trajnica s krepko koreniko in stranskimi kratkimi pritlikami. Listi so enostavni, podolgasto suličasti, nasprotno razvrščeni, kratkopecljati, bleščeči, proti vrhu koničasti, goli, celorobi. Cvetovi so drobni, umazano- do rumenkastobeli, zvezdasto razprti, 5-števni, zgoščeni v obstranska zalistna in ovršna pakobulasta socvetja. Venčni listi so med seboj zrasli, ob vhodu v venec se nahaja privenček, ki ga tvorijo krpati priveski prašnikov (ti so med seboj povezani z rahlo kožico, ki je pri podvrsti hirundinaria dobro vidna, pri podvrsti contiguum pa zelo nejasno nakazana). Plod je napihnjen, kljunasto podaljšan mešiček s številnimi semeni, ki imajo na vrhu šope svilnatih dlak.
Posebnosti: rastlina je zelo strupena! V preteklosti je veljala za zdravilno in magično rastlino (vincetoxicum v prevodu pomeni "premagati strup"), ki pa se danes uporablja v manjših količinah le pri homeopatskem zdravljenju. Do nedavnega je kokoševec sodil v družino svilničevk (Asclepiadaceae), ki so jo vključili v pasjestrupovke, kamor sodi tudi navadni zimzelen (Vinca minor).
Podobne vrste: sirska svilnica (Asclepias syriaca).
