Družina: muhe trepetavke (Syrphidae: Eristalini)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 10-12 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, travniki, ob vodah, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: zelo je podobna progasti močvirni trepetavki* (Helophilus pendulus), od katere pa se loči po sledečih znakih: sprednji del glave je bledorumen s svetlim vzdolžnim pasom - rumeni pasovi na zadku so izrazito citronasto rumeni - goleno (tibia) zadnjih nog je do dve tretjini temno, bazalni del je svetel - pri samici so pasovi na oprsju beli, prav tako skoraj beli so pasovi na zadnjem delu zadka.
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki so aktivni od maja do oktobra, letajo večinoma v toplih in sončnih dneh. Radi posedajo po cvetovih ali se sončijo na listih. Rod Helophilus je dobil svoje ime po tem, da naj bi bile živali bolj vezane na močvirna območja, a jih najdemo tudi na zelo suhih krajih. Odrasli osebki z barvami posnemajo ose (mimikrija). Razvoj ličink je vezan na organsko zelo umazane vode. Prepoznamo jih po velikem, valjastem telesu in dolgi dihalni cevki na zadku.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): izrodna močvirna trepetavka* (Helophilus hybridus) - močvirna trepetavka selivka* (Helophilus affinis) - navadna močvirna trepetavka* (Helophilus pendulus).
