Vrtovi (85- mestni parki in veliki vrtovi)


Razširjenost: zelo pogosto

HT koda: 85.3

Habitatni tip (HT): vrtovi

Varovanje: kulturna dediščina

Ogroženost: nizka



Prepoznavanje

Gre za antropogene habitate, ki jih je ustvaril človek in služijo bodisi za prehrambene namene ali imajo popolnoma ornamentalni in sprostitveni namen, celo verski pomen, velikokrat pa gre za kombinacije. Vrtovi so del človeške zgodovine že iz predantičnih časov, pojavili so se v mnogih velikih civilizacijah. Med antičnih sedem svetovnih čudes sodijo tudi Semiramidini viseči vrtovi, ki naj bi jih uredil banilonski kralj Nebukadnezar II. V Evropi se je kultura vzpostavljanja vrtov v okolici prestižnih vil, dvorcev, samostanov in večjih kulturnih središč vzpostavila že v grško-rimskem obdobju, najbolj se je razmahnila nekje po 13. stol.

 

Vrt je plansko urejen habitat z namensko zasaditvijo različnih rastlin, bodisi dreves, grmovnic ali zelnatih rastlin. Med vrtove bi lahko šteli tudi nekatere parke. Vrtovi v Sloveniji so se vglavnem razvili kot manjše obdelovane površine ob hišah za gojenje zelenjave, pogosto z vključitvijo okrasnih (eksotičnih) rastlin in grmovnic. Dandanes taki tradicionalni vrtovi pred hišami večinoma izginjajo ali se preoblikujejo v košene zelenice. Mnogi se odločajo tudi za kombinacije okrasnih in zelenjavnih vrtov z zeliščnimi.

 

Vrtovi so lahko vrstno zelo pestri, če vključujejo raznolikost rastlin, lahko pa gre tudi za monokulture in takrat je biotska pestrost zelo nizka. Vrtovi, kot npr. botanični vrtovi, imajo lahko tudi zbirateljsko, izobraževalno in ohranjevalno vlogo. K vrtovom prištevamo sledeča tipa:

85.3 - vrtovi

85.31 - okrasni vrtovi (prevladujejo cvetoče okrasne trajnice ali enoletnice)

85.32 - zelenjavni vrtovi (prevladujejo zelenjavnice, nasadi jagodičnic ipd.)




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti