Velecvetni lučnik (Verbascum densiflorum / Verbascum thapsiforme)

  • Domov
  • Velecvetni lučnik

Družina: črnobinovke (Scrophulariaceae)

Red: ustnatičevci (Lamiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 50-250 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: nasipališča, ruderalne površine, gozdni robovi, obcestni jarki, obrežja voda, poseke

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: krepka, pokončna, dvoletnica ali večletnica, z enostavnim (zelo redko z razraslim), gosto mehkodlakavim steblom in gosto pritlično listno rozeto. Pritlični listi so podolgastosuličasti, pecljati, celorobi ali z neenakomerno topo nazobčanim robom, gosto porasli s sivkastimi, mehkimi dlakami (laski/trihomi so močno razvejani), stebelni listiso jajčastosuličasti, krilato se iztezajo po steblu, premenjalno razvrščeni. Cvetovi so rumeni, večinoma nad 3.5 cm veliki, zgoščeni v nerazrasla, močno podaljšana grozdasta socvetja, med seboj zbližani, kpecljati, zvezdasto razprostrti, 5-števni, vsak cvet s podpornim listom. Prašnikov je 5, niti treh krajših prašnikov so belo volnatodlakave, prašnice daljših prašnikov so obstransko nameščene na prašnični niti, ki sta do 2-krat daljši od prašnic. Plod je dlakava, skoraj okrogla glavica, ki je daljša od čašnih listov.

 

Posebnosti: zaradi oblike socvetja ga imenujejo tudi papeževa sveča. Včasih so suhe liste in socvetja uporabljali za netivo. Rastlina se že od nekdaj uporablja v tradicionalni medicini, predvsem za izkašljevanje in pri revmatskih obolenjih. Pogosto ga sadijo tudi kot okrasno rastlino v parkih in na skalnjakih.

 

Podobne vrste: navadni lučnik (Verbascum phlomoides) - drobnocvetni lučnik (Verbascum thapsus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti