Družina: pojalnikovke (Orobanchaceae) / črnobinovke (Scrophulariaceae)

Red: ustnatičevci (Lamiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-50 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: senčni gozdovi, gozdni robovi, obronki mejic in grmičevij, redko tudi zakisani travniki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: pokončna, večinoma razrasla enoletnica. Steblo je štirioglato, večinoma golo ali prileglodlakavo. Listi so črtalasti do ozkosuličasti, sedeči, nasprotno razvrščeni, celorobi. Cvetovi so somerni, ustnati in cevasti, združeni v podaljšana, ovršna, večinoma enostranska socvetja, vsak cvet s podpornim listom, ki je zelen, celorob ali v spodnjem delu resasto nazobčan in večinoma gol. Venčna cev je večinoma belkasta, ostali del venca (vsaj notranjost) je rumen, spodnja in zgornja ustna venca sta delno razmaknjeni, ustje venca ni izrazito odprto. Čašni listi so med seboj zrasli v spodnjem delu, podaljšani v šilaste roglje, goli. Plod je glavica.

Posebnosti: rastlina je polzajedavec. Značilno za rod je, da rastline ob sušenju potemnijo, kar je zaradi obilice alkaloidov, glikozidov in drugih snovi. Semena imajo na bazi poseben belkast izrastek (elaiosom), ki privlači mravlje. Včasih so ga uporabljali v tradicionalni medicini, a je rastlina šibko strupena. Vrsta je precej variabilna (sezonski polimorfizem) in se pojavlja v jesenski obliki (podvrsta vulgatum), poletni obliki (podvrsta pratense) in gorski obliki (podvrsta paradoxum).

Podobne vrste: gozdni črnilec (Melampyrum sylvaticum) - podlesni črnilec (Melampyrum nemorosum).