Navadna božja milost (Gratiola officinalis)

  • Domov
  • Navadna božja milost

Družina: trpotčevke (Plantaginaceae) / črnobinovke (Scrophulariaceae)

Red: ustnatičevci (Lamiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 15-45 cm

Razširjenost: lokalno do redko

Življenjski prostor: vlažni in močvirni travniki, vodni jarki

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: ranljiva vrsta



Prepoznavanje

Opis: pokončna, delno razrasla, gola trajnica s plazečo, podzemno koreniko in votlim steblom. Listi so podolgasto suličasti, enostavni, sedeči, po robu grobo nazobčani, nasprotno razvrščeni, trožilnati, na vrhu koničasti. Cvetovi so cevasto zvonasti, somerni, beli ali bledovijoličasti s temnejšimi žilami, v goltu pogosto rdečkasti ali rumenkasti in dlakavi, dolgopecljati, posamični v zalistjih. Čašni listi so črtalasti, krajši od rumenkaste venčne cevi, ki je rahlo ukrivljena. Plod je gola glavica.

 

Posebnosti: božja milost se že od antičnih časov uporablja v zdravilstvu, a ker vsebuje veliko strupenih snovi, se dandanes uporablja le v homeopatiji in to v zelo majhnih količinah. Vrsta je zaradi izginjanja primernih habitatov povsod po Evropi kritično nazadovala in je marsikje zavarovana.

Za rod Gratiola so še pred kratkim menili, da je genetsko zelo blizu rodu Lindernia (skupaj so ju namreč uvrščali v družino lindernijevke (Linderniaceae)), a so novejše analize pokazale, da sta rodova vseeno oddaljena, zato nekateri predlagajo uvrstitev rodu Gratiola v lastno družino Gratiolaceae.

 

Podobne vrste: pri nas jih praktično ni.




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti