Družina: ustnatice (Lamiaceae)

Red: ustnatičevci (Lamiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 30-100 cm

Razširjenost: raztreseno do redko

Življenjski prostor: svetli gozdni robovi, parki, ruderalne površine, ob starih hišah

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: premalo znana vrsta

Prepoznavanje

Opis: pokončna ali kipeča, močno razrasla trajnica. Steblo je štirirobo, skoraj golo ali srhkodlakavo. Listi so široko jajčasti do suličasti, dolgopecljati, nasprotno razvrščeni, po robu topo nazobčani, z ravnim ali plistvo srčastim dnom, gosto mrežasto žilnati. Cvetovi so ustnati, somerni, škrlatni, zgoščeni v ovršna in obstranska, navidezno vretenčasta socvetja, pogosto nekatera socvetja med seboj močno odmaknjena. Spodnja in zgornja ustna sta enako dolgi, spodnja ustna je lisasta, z veliko osrednjo krpo in manjšima stranskima (osrednja krpa je prepognjena in je na dnu plitvo preklana, podaljšana v kratko ostnato konico). Čašni listi so med seboj zrasli v cev, ki ima na vrhu 5 enako dolgih, ostnatih rogljev.

Posebnosti: v Sloveniji se pojavljata dve podvrsti, tipska podvrsta nigra (listi večinoma nad 3 cm široki in vsaj 4 cm dolgi, čašni roglji podaljšani v 2-3 mm dolgo ostnato konico) in podvrsta foetida (listi so do 3 cm široki, dolgi do 5 cm, čašni roglji podaljšani v do 0.5 mm dolgo ostnato konico). Celotna rastlina ima značilen, rahlo neprijeten vonj. Rastlina se še vedno uporablja v tradicionalni medicini kot blagi sedativ.

Podobne vrste: lisasta mrtva kopriva (Lamium maculatum) - po listih velika kopriva (Urtica dioica).