Družina: tenčičarice (Chrysopidae)
Red: pravi mrežekrilci (Neuroptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 10-12 mm (telo), 25-30 mm (razpon kril)
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: gozdni robovi, mejice, grmovnata mesta, parki, zaide tudi v stavbe
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: dokaj kompaktna tenčičarica s turkiznozelenim, vitkim telesom in rahlo modrikastozelenimi, prosojnimi krili. Glava je v obrisu trikotna, z značilno črno risbo, v sredini katere se nahaja večja, svetla pika (!). Oči so dokaj velike, prelivajočih se barv, tipalnice so drobno členaste, tanke in zelo dolge, s črnim, 2. členkom. Oprsje je nekoliko podolgovato, turkizno, s črno risbo, ki jo večinoma tvorita dve piki in dve ukrivljeni liniji. Krila so v mirovanju strehasto zložena vzdolž telesa, so podolgasto eliptična, na koncu rahlo koničasta, izrazito črno mrežastožilnata in z neizrazito pterostigmo. Na zgornji in na spodnji strani zadka so na segmentih široke, kvadrataste, črne lise, ki lahko delno zbledijo.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni čez dan nekje od maja do avgusta. So aktivni plenilci manjših žuželk in njihovih ličink, predvsem listnih uši, občasno se hranijo tudi z nektarjem. V nevarnosti lahko izločijo smrdljivo snov. Prezimijo odrasli osebki. Samice izležejo posamična jajčeca v manjših skupinicah, jajčeca se nahajajo na daljših, tankih nitkah. Ličinke so prosto živeče, so plosko podolgaste (v grobem spominjajo na ličinke polonic), svetle s temnorjavima progama vzdolž telesa. Imajo nekoliko povečano, plosko glavo na kateri se nahajajo krepke čeljusti s pomočjo katerih plenijo predvsem različne listne uši, lovijo pa tudi druge manjše žuželčje ličinke in jajčeca. Tako veljajo za pomembne vzdrževalce naravnega ravnovesja in pogosto jih uporabljajo za biološko zatiranje škodljivcev v rastlinjakih in nasadih.
Podobne vrste: druge tenčičarice tega rodu, kot so Chrysopa dorsalis, vrbova tenčičarica (Chrysopa abbreviata), Chrysopa walkeri, Chrysopa formosa.
