Beltinci (občina, naselje)


Geografsko območje: Prekmurje, Dolinsko

Površina: 12,191 km2

Občina: Beltinci

Pošta: 9231 Beltinci

Število prebivalcev: 2.430 (leto 2020)



Prepoznavanje

Poimenovanje: prva omemba kraja 1322 pod imenom Belethfalua, 1381 kot Belethafalua, 1402 kot Balatincz, kasneje Belotinci, v narečju BöltinciBelatinc, Belatincz (madžarsko) in (Alt)Fellsdorf (avstrijsko). O imenu kraja obstaja več domnev, morda je dobil ime po "belem stolpu" cestnih roparjev, po drugi domnevi naj bi nekoč živel v vasi pastir z zelo lepo kobilo po imenu Bela, po kateri naj bi kraj potem dobil ime, verjetno pa je izvor imena povezan z množinskim etnonimom, ki je tvorjen iz slovanskega osebnega imena Beletinc, iz katerega izhaja izpeljanka prebivalci Beletinovega naselja.

 

Prebivalstvo: prevladuje slovenska narodna skupnost, prisotna je tudi Romska skupnost, v manjšem številu Madžari, Hrvati, Albanci, Srbi ter pripadniki drugih narodnosti

 

Župani (od 1994): Jožef Kavaš (1994-2002), Milan Kerman (2002-2006, 2014-2018), Matej Gomboši (2010-2014), Marko Virag (2018-)

 

Naselja v občini (8): Beltinci - Bratonci - Dokležovje - Gančani (z zaselkom Hršačice) - Ižakovci - Lipa - Lipovci - Melinci

 

Verske skupnosti: katoličani (večinsko), judje (do 2. sv. vojne), manjšinske (pravoslavni, protestanti)

 

Pomembnejše ustanove:

- občinska uprava (občina Beltinci; Mladinska ulica 2)

- pošta (Pošta Slovenije d. o. o.; Ulica Štefana Kovača 2)

- banka (poslovalnica NLB; Panonska ulica 9a)

- zdravstvena postaja (splošna ambulanta, zobozdravstvo; Cvetno naselje 1) 

- lekarna (Pomurske lekarne Murska Sobota P.O.; Cvetno naselje 1)

- osnovna šola (OŠ Beltinci; Panonska ulica 35b)

- vzgojno varstveni zavod (Vrtec Beltinci; Jugovo 33)

- gasilska postaja (PGD Beltinci; Ulica Štefana Kovača 5)

- kulturni dom (KD Beltinci; Ulica Štefana Kovača 3)

- župnišče (župnijski urad Beltinci; Mladinska ulica 4)

- dom starejših občanov (Dom Janka Škrabana; Mladinska ulica 1a)

- zavod za turizem (ZTK Beltinci; Mladinska ulica 2, sedež v gradu)

- glasbena šola (deluje pod okriljem Zavoda sv. Cirila in Metoda; Mladinska ulica 4)

 

Gospodarske dejavnosti: kmetijstvo, obrtništvo, tekstilna industrija, lesno-predelovalna industrija, tapetništvo, storitvene dejavnosti, gostinstvo, trgovine

 

Sakralni objekti in pokopališča:

- Cerkev Sv. Ladislava (v sedanji obliki je bila zgrajena 1742 in dograjena 1890/1895, ponovno obnovljena 2018-2020; zelo prepoznavna sta stolpa ob vhodu, izjemen je tudi zvonik z uro, v cerkvi je tudi kripta s posmrtnimi ostanki zadnje družine Zichy, mogočne so tudi obnovljene orgle; prvotni baročni oltar in freske so se po obnovitvenih delih porazgubile in jih več ni; značilna je velika slika madžarskega vladarja Sv. Ladislava na belem konju v zaledju oltarja, kateremu je cerkev posvečena; v cerkvi sta še dva stranska oltarja z velikima upodobitvama; pri zadnji obnovi cerkve so pri izkopavanjih naleteli na nekaj grobov, med temi je en pripadal nekdanjemu župniku Adamu Ivanoczyju (1756-1824))

- Kapela lurške Matere božje, "Rousova kapela" (zgrajena 1907; praznik "proščenja" prva sobota v oktobru; Panonska ulica 62)

- Kapelica pri cerkvi, "Antonova kapela" (zgrajena okrog 1900; ) 

- Kapela lurške Matere božje, "Sršova kapela" (blagoslovljena 20. 09. 1999, v zasebni lasti; Ravenska cesta 54)

- pokopališče (pokopališče Beltinci; Ravenska cesta 40-46) 

- grobnica rodbine Zichy (kripta v cerkvi Sv. Ladislava s posmrtnimi ostanki zadnjega grofa Avgusta, žene Hedvike ter treh njunih hčera, Marije, Teodore in Anastazije; najmlajša Marija je umrla 1977)

- sinagoga (1859, porušena 1937; židovska molilnica, shodnica, stala je na današnji Mladinski ulici ob potoku Črncu; zgrajena v času, ko je bilo v Beltincih le 50 Židov, samostojna judovska občina z delujočim rabinom)

- judovsko pokopališče (točna lokacija ni več znana; zadnji pokop po uničenju judovske skupnosti v Beltincih v 2. sv. vojni je bil 1943)

 

Zgodovinski objekti:

- dvorec (graščina baročnega tipa; izvor nekje v 13. stol., sedanjo baročno obliko je dobil v 17. stol; prvi lastnik gradu je bila madžarska plemiška rodbina Banffy, kasneje ga je prevzela prav tako madžarska rodbina Zichy, v lasti katere je bil do konca 2. sv. vojne; od 1951 do izgradnje OŠ Beltinci je v dvorcu potekal pouk za višje razrede; danes je v dvorcu sedež lokalne ZTK, več stalnih razstav, občinski prostori za različne družabne prireditve in gostinski lokal "Vučina")

- osrednji park (gre za nasad eksotičnih dreves v delno angleškem stilu, ki ga je konec 19. stol. vzpostavil tedanji grof Avgust; dandanes je park kljub urejanju in oskrbi žal izgubil večino nekdanjega blišča, je pa še vedno priljubljena sprehajalna točka za lokalne prebivalce in pomemben življenjski prostor številnim živalim, šredvsem pticam)

- "Granar" (velik stavbni kompleks iz 18. stol., ki je kot nekdanja grajska žitnica pripadal širšemu grajskemu poslopnemu kompleksu; od drugih stavb, ki so bile del kompleksa, je ohranjena žitnica, ki je sicer že močno dotrajana, a še vedno v uporabi; ima status spomenika lokalnega pomena)

- "Stara šola" (nekdanji objekt ob cerkvi Sv. Ladislava v kateri je po 2. sv. vojni potekal pouk nižjih razredov vse do izgradnje sodobne OŠ; objekt so zaradi dotrajanosti l. 2005 porušili z namenom izgradnje sodobnega doma za starejše občane)

 

Kulturno-umetniški objekti:

- makete starodobnih koles (iz kovine in na podstavkih postavljene replike starodobnih koles iz konca 19. in začetka 20. stol.; promenada v parku)

- spominski park (spominsko obeležje ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matični državi z upodobitvijo pomembnih prekmurskih duhovnikov, ki so bili zaslužni, da je Prekmurje del Slovenije; pod velikimi platanami pri cerkvi Sv. Ladislava)

- spomenik Sv. Teodorja in replika beneškega vodnjaka (spomenik Sv. Teodorja na stebru je replika kipa v Benetkah, ki so ga 1890 dali izdelati Zichyji; kip je bil večkrat restavriran; tudi vodnjak je replika beneškega vodnjaka, vendar se več ne nahaja na nekdanji lokaciji ob cerkvi)

- trg Karla Marxa (spominski park v objemu nekdanjega tekstilnega obrata "Beltinka", banke in kulturnega doma Beltinci, ki so ga uredili mladi alternativci humanistično-umetniškega društva Črno polje in beli kvadrat v sodelovanju z Ambasado Štefana Kovača Marka)

 

Vidnejši dogodki:

- slavnost ob priključitvi Prekmurja k matičnemu narodu in h Kraljevini SHS (17.8.1919, več kot 20.000 ljudi)

- Mednarodni folklorni festival Beltinci (ust. 1969, prikazi slovenskih in tujih narodnih plesov in običajev)

- "Markovo senje" (Markov semenj, na god sv. Marka 25.4., tržniška dejavnost, kulturni dogodki)

 

Znane osebnosti (izbor):

- Baranja, Miško (1920-1993; cimbalist, glasbeni ustvarjalec, član Kociprovo-Baranjove bande)

- Baša, Ivan (1875-1931; rimsko-katoliški duhovnik, pisatelj in pesnik, narodni buditelj)

- Baša-Miroslav, Jožef (1894-1916; rimsko-katoliški duhovnik, pesnik, narodni buditelj)

- Ivanoci, Adam (1756-1824; rimsko-katoliški duhovnik, narodni buditelj)

- Kolar, Peter (1855-1908; rimsko-katoliški duhovnik, pisatelj)

- Kreslin, Vlado (1953-; pevec, kantavtor, umetniški ustvarjalec)

- Kühar, Štefan ml. (1756-1824; rimsko-katoliški duhovnik, narodni buditelj)

- Novak, Vilko (1909-2003; pisatelj, prevajalec, etnolog, zgodovinar, slavist)

- Poredoš, Vlado (1958-; pevec, umetniški ustvarjalec)

- Smej, Štefan (1952-1996; etnolog, filozof, novinar, predavatelj, ekološki aktivist)

- Steiner (Šteiner), Štefan (1926-1981; rimsko-katoliški duhovnik, teolog, pesnik, predavatelj)

- Szepesy, Elemér (1913-1974; farmakolog, športnik, folklorist)




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti