Družina: goseničarke (Tachinidae: Phasiinae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 5-9 mm
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: cvetoči travniki, obronki mejic in gozdov, ruderalne površine, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samec: dokaj prepoznaven po precej širokem, ploskem, oranžnem do oranžnorumenem zadku, vzdolž katerega poteka širok črn pas in "pisanih" krilih. Glava je precej široka, oči so zelo velike, rdeče, zbližane, med njimi poteka črn pas, sprednji del glave (frons) je svetlo rumenkast. Oprsje (toraks) je kvadratasto, v sprednjem delu večinoma rumenorjavo in kratko progasto, v zadnjem delu temno. Ščitek (scutellum) je ostro trikoten, oranžnorjav, s temnim robom. Krila so precej velika, široka, z močnimi rjavimi žilami, na bazalnem delu rjavkasta, temno lisasta ob robovih in s temnima pikama v osrednjem delu. Zadek je širok, le redko skoraj v celoti črn, široko zaobljen, osrednji črni pas ne sega do konca zadka in je vsaj za 1/5 širine zadka (pri zelo podobni rdeči pisanokrilki* (Ectophasia oblonga) je zadek večinoma bolj rdečkast z ozko osrednjo črto, ki večinoma celo manjka in je nekje 1/8 širine zadka). Stegenca so rdečerjava, s črnimi vzdolžnimi progami, ostali deli nog so večinoma temni.
Pri samcih se lahko pojavijo tudi zelo drobni osebki, ki so bolj podobni samicam!
Samica: je nekoliko manjša od samca. Krila so so v bazalnem delu rjavkasta, v osrednjem delu s širokim, neostrim pasom, sicer prosojna. Zadek je skoraj v celoti temen, le zadnji del je izrazito svetel, sivkast. 7. sternit (spodnja ploščica zadka) je ukrivljen naprej; vidno le s povečavo od strani (pri zelo podobni E. oblonga je 7. sternit je na konici rahlo upognjen nazaj). Noge so bolj rdečerjave kot temne. Haustelum (najdaljši segment lizala) je zelo dolg, 3.5- do 5.5-krat tako dolg kot je širok.
Obnašanje in razvoj: vrsta je parazitska. Odrasli osebki so aktivni od konca julija do začetka oktobra, najdemo jih predvsem na cvetočih rastlinah (pogosto na kobulnicah (Apiaceae)), kjer se hranijo z nektarjem. Samice odlagajo jajčeca na telesa velikih stenic (Pentatomidae, Acanthosomatidae, Coreidae, Lygaeidae). Ko se ličinke izležejo, se zažrejo v telo svojega gostitelja, kjer se hranijo z notranjimi tkivi, dokler gostitelj ne pogine, nato se zabubijo.
Podobne vrste (*neuvejavljeno ime): rdeča pisanokrilka* (Ectophasia oblonga) - širokokrila pisanka* (Phasia hemiptera).
