Nilska gos (Alopochen aegyptiaca)


Družina: plovci (Anatidae)

Red: plojkokljuni (Anseriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 60-75 cm

Razširjenost: redko, v preletu

Življenjski prostor: v Evropi pogosto v parkih in ob ribnikih, v preletu pogosto posedajo po njivah ali na gramoznicah

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Splošno: dokaj eksotičen gost v naši regiji, ki se občasno pojavi na preletu. Vrsta izvira iz podsaharske Afrike in območja Nila, znana je bila že staroegiptovski kulturi. Mestoma je naseljena po Evropi, ZDA in Novi Zelandiji, kjer pogosto tudi podivja in se pogosto približa naselbinam. Hrani se pretežno s semeni, rastlinskimi deli, občasno tudi z manjšimi nevretenčarji. Odrasli so precej teritorialne do pripadnikov svoje vrste, še posebej v času gnezdenja, ko jih preganjajo že v letu.

 

Odrasli osebki: samec in samica sta si precej podobna. Značilna je lisičjerjava obarvanost perja na hrbtni strani in velika, rdečerjava, "očalasta" maroga okrog oči. Ostali del glave je sivkastorjav, vrat je po zadnjem delu rjavkast in ima izrazitejši rjav, ozek "ovratnik". Kljun je dokaj močan, bledorožnat, s črno, ukrivljeno konico. Prsi so predvsem v času parjenja nekoliko bolj kremasto nadahnjene, sicer tako kot trebuh in boki zelo drobno in fino črno pasasti. Hrbet in krila so rjastorjava s sivkasto obrobljenimi peresi. Na zunanjem delu kril je veliko belo "okno", ki je zelo dobro vidno v letu in bleščeče zeleno "zrcalo" na sekundarnih letalnih peresih, konice so črne. Rep je kratek, črn. Noge so dolge, rdečkaste.

 

Gnezdenje in zarod: nilska gos gnezdi v različnih habitatih, pogosto tudi v votlih drevesih, npr. v večjih parkih, zasede pa opuščena gnezda ujed in vran. Samica uredi gnezdo iz trstičja, vejic, listja in trave, kjer skupaj s samcem vali 5-7 belih jajc. Mladiči so begavci, zanje skrbita oba starša, ki ostaneta v zvezi celo življenje. Mladostni osebki so mnogo bolj rjavkasti in z izrazito belino na spodnjem delu glave med kljunom in lici (brki).

 

Oglašanje: samice se večinoma oglašajo rezko, gagajoče, samci imajo dlje časa ponavljajoče se hropeče gaganje, ki nekoliko spominja na hropenje konjev z vmesnimi piski.

 

Podobne vrste: rjasta kozarka (Tadorna ferruginea).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti