Družina: rakovičarji (Thomisidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 6.5-11.5 mm (samica); 4.5-8 mm (samec)
Razširjenost: redko do lokalno
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, odprta, nekoliko kamnita mesta, med podrastjo, vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: precej velika, kompaktna, večinoma rjavo obarvana. Glavoprsje (prosoma) je rjavo, ob straneh nekoliko zaokroženo, s širokim osrednjim pasom, na katerem sta v zadnjem delu dve črni piki ob katerih je svetla lisa. Oči so razvrščene v dveh redeh po štiri na prednjem delu glave. Zadek (opistosoma) je precej velik, "vrečasto" napihnjen, ob straneh vzdolžno naguban, temnorjav, z neizrazito osrednjo risbo in serijo petih jamic (vzorec lahko variira). Noge so krepke, bolj ali manj enovito rjave, črno pikčaste.
Samec: manjši od samice in pretežno črn. Na glavoprsju je večinoma bela lisa v obliki črke V. Zadek je precej temen, z osrednjo risbo, ki jo tvorijo prečne, belkaste črte. Noge so precej temne, predvsem bazalni členki.
Obnašanje in razvoj: je pretežno talna vrsta, ki pa se pojavlja tudi v podrasti in na listju dreves. Odrasli so aktivni nekje od aprila do julija. Plen lovijo iz zasede. Parjenje in razvoj podobno kot pri ostalih vrstah rodu Xysticus.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadni talni rakovičar* (Xysticus bifasciatus) - močvirski talni rakovičar* (Xysticus ulmi) - rdečerjavi talni rakovičar* (Xysticus lanio).
