Navadni talni rakovičar* (Xysticus bifasciatus)

  • Domov
  • Navadni talni rakovičar*

Družina: rakovičarji (Thomisidae)

Red: pajki (Aranea)

Razred: pajkovci (Arachnida)

Velikost: 6.5-9 mm (samica), 5.5-7 mm (samec)

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, mejice, grmovna mesta, vrtovi, travniki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Samica: precej velika, kompaktna, večinoma rjavo obarvana. Glavoprsje (prosoma) je rjavo, ob straneh nekoliko zaokroženo, z dvema temnima vzdolžnima črtama, ki obrobljata viličasto podaljšano svetlejšo risbo, na bazi katere sta dve črni lisi. Oči so razvrščene v dveh redeh po štiri na prednjem delu glave. Zadek (opistosoma) je precej velik, "vrečasto" napihnjen, ob straneh vzdolžno naguban, večinoma rdeče- ali sivorjav, z neizrazito osrednjo risbo, ki jo tvorijo prečne črte in serijo jamic (vzorec lahko variira). Noge so krepke, večinoma v celoti temne ali temno lisaste.

 

Samec: manjši od samice in temnejši. Glavoprsje je tako veliko ali nekoliko večje kot zadek, rdečerjavo, s podobnim vzorcem kot pri samici (temnejši vzdolžni črti, med katerima je viličasta, svetla lisa). Zadek je črn, belkasto obrobljen, z osrednjo risbo, ki jo tvorijo svetlejše, prečne črte, prisotne so tudi jamice. Prednje noge so izrazito dvobarvne, bazalni členki so temni, ostali členki so svetlejši, zadnji par nog je skoraj enovito rumenkastorjav.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo v nizki podrasti, na tleh ali na listih grmov in dreves. Odrasli so aktivni od aprila do julija, samice tja do oktobra. Plen lovijo iz zasede. Parjenje in razvoj podobno kot pri ostalih vrstah rodu Xysticus.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): galski talni rakovičar* (Xysticus gallicus) - močvirski talni rakovičar* (Xysticus ulmi) - svetli talni rakovičar* (Xysticus cristatus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti