Družina: škorpijonke (Panorpidae)

Red: kljunavci (Mecoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 10-15 mm

Razširjenost: dokaj redko

Življenjski prostor: svetli gozdovi, poplavni logi, gozdni robovi, grmovnata mesta

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: vrsta je podobna ostalim škorpijonkam (Panorpa sp.), od katerih pa se zlahka loči po rdečerjavi obarvanosti temenskega dela glave. Krila so prav tako pogosto rdečkasto nadahnjena, prosojna, s temnimi lisami, pogosto v spodnjem delu z ozkim, prečnim pasom, v zgornjem delu kril je navadno manjša črna lisa. Pri samčkih je zadnji segment odebeljen in zadek je na koncu uvihan kot pri škorpijonih, pri samicah je zadek koničasto podaljšan v rjavkasto leglico (ovipozitor).

Obnašanje in razvoj: od vseh škorpijonk je ta vrsta najmanj pogosta, kar ne pomeni, da je izjemno redka. Pojavlja se od maja do avgusta oz. septembra, pogosto v dveh generacijah, še posebej pogosta je v pozno poletnem času. Odrasli in tudi ličinke se hranijo predvsem z mrtvimi nevretenčarji in mrhovino. Vrsta služi kot modelni organizem za proučevanje razmnoževalnih vedenjskih vzorcev. Odrasle občasno zajedajo ličinke žametnih stenic (Trombidium sp.).

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadna škorpijonka (Panorpa communis) - prava škorpijonka* (Panorpa vulgaris) - nemška škorpijonka (Panorpa germanica).