Družina: prave listne uši (Aphididae)
Red: prsokljunci (Stenorrhyncha)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 2-3 mm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: travniki, ruderalne površine, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Nekrilati osebki (apteri): telo je jajčaste oblike s povečanim zadkom, gosto prekrito z voščenim prahom, v osnovi je temnosivo, redkeje rjavo ali temnozeleno. Glava je drobna, ustni deli so podaljšani v dolgo sesalo, tipalnice so nitaste in tako dolge kot telo. Dorzalni del zadka je pokrit s črnim ščitkom, ki v celoti prekriva zgornji del 5. in 6. segmenta in osrednji del 1.-4. segmenta. Na zadnjem delu zadka sta dva cevasta izrastka (sifunkula), iz katerih izločajo sladko mano in sta nekje 0.7- do 1-krat tako dolga kot repati izrastek (kauda) na koncu zadka. Prednji deli nog so temnosivi, goleni so svetlejše, le na konicah so črnikaste, prav tako črnikasta so stopalca.
Krilati osebki (alati): podobni so nekrilatim osebkom, le da imajo razvita rahlo mlečna, sicer prosojna krila, ki jih ob mirovanju držijo strehasto nad zadkom in so dobro ožiljena.
Obnašanje in razvoj: tako odrasli osebki kot tudi ličinke različnih stopenj živijo v gostih "kolonijah" na gostiteljskih rastlinah (večinoma so to razne grašice (Vicia) ali grahorji (Lathyrus)). Kot za večino vrst listnih uši, je tudi za to vrsto značilna partenogeneza - oblika razmnoževanja, kjer samice odlagajo jajčeca, ki jih niso oplodili samci. Hranijo se z rastlinskimi sokovi, odvečno tekočino izločijo skozi cevasta izrastka na zadku (mana), ki privablja predvsem različne vrste mravelj (Formicidae). Vrsta se le redko pojavlja tudi na kulturnih in okrasnih rastlinah.
Podobne vrste: črna grahova uš (Aphis fabae) - mokasta kapusova uš (Brevicoryne brassicae).
