Družina: lepenci (Chrysomelidae: Alticinae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 3-4.5 mm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: svetli gozdovi, njive, travniki, ruderalne površine

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: telo je dokaj ozko ovalno, kovinsko bleščeče, večinoma enovito črnomodro, redkeje rjavo. Glava je drobna, delno skrita pod oprsni ščitek, temna, le v sprednjem delu rumenordeča. Tipalnice so drobnočlenaste, prvi trije do štirje členki so navadno rumenkasti, ostali so temni. Oprsni ščitek je pri glavi zožen in z ravnim robom, nad pokrovkami je razširjen in dvojno valovit, zaobljen, gladek. Pokrovke so ovalne, enakomerno vzdolžno jamičaste (razdalje med jamicami so širše od samih jamic). Noge so rumenkaste ali rjavkaste, le stegenca zadnjih nog so temna in močno odebeljena.

Značilnosti roda Psylliodes: tipalnice imajo 10 členkov - stopalca (tarzi) zadnjih nog niso nameščena na koncu goleni, ampak nekoliko višje, prvi členek stopalc je zelo dolg - pokrovke so skoraj vedno razločno vzdolžno jamičaste.

Obnašanje in razvoj: vrsta se lahko zelo namnoži in povzroči gospodarsko škodo na kulturah, kot sta navadna ogrščica (Brassica napus) in oljna repica (B. rapa subsp. oleifera). Odrasli so aktivni od aprila do novembra z viškom od avgusta do oktobra. Kot za vse bolhače je tudi zanje značilno, da lahko v nevarnosti skočijo, kar jim omogočajo krepke, zadnje noge. Tako odrasli, kot tudi ličinke (te so minerke), se hranijo na omenjenih kapusnicah

Podobne vrste: penušev bolhač (Psylliodes napi) - krešin bolhač (Psylliodes laticollis).