Družina: male enodnevnice* (Baëtidae)

Red: enodnevnice (Ephemeroptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 5-7 mm (telo); 13-25 mm (razpon kril)

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: počasi tekoči in bistri potoki, plitvi vodni jarki in kanali z bogato vodno vegetacijo

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: vrsta je redka

Prepoznavanje

Odrasli osebki: zanje je značilen le en par razvitih kril (zadnja krila so zakrnela). Telo je rdečkastorjavo, glava je pri samcih, zaradi močno povečanih, "turbanskih" oči, videti večja kot pri samicah. Krila so prosojna, imajo zelo dolgo pterostigmo, ki je rjavkasta in večinoma predeljena s 3. do 5. prečnimi žilami, sicer so krila predeljena le z malo in zelo finimi prečnimi žilami. Zadek je krajši od kril, lisast, na koncu se nahajata 2 zelo dolga, tanka, belkasta in drobno temno pasasta izrastka (cerka). Prednje noge so naprej obrnjene in pri samcih precej dolge, sicer so noge svetle, rahlo lisaste. Predimagi (stopnja pred zadnjo levitvijo) so bolj bledih barv, še posebej krila so prosojno mlečna.

Ličinke: glede na stopnjo razvoja so lahko precej svetle in celo zelenkaste (zgodnejše faze) ali temnejše, ravkaste (kasnejše faze). Telo je vitko, valjasto, od 4 do 9 mm veliko, glava in oprsje sta tesno skupaj, po glavi pogosto potekata temni, vzdolžni črti, oči so dokaj velike. Na zadku se nahajajo listasti trahealno-škržni izrastki, ki so zelo dobro ožiljeni, 1. do 6. so v parih (en je mnogo večji), 7. je samo en. Na koncu zadka so 3 tanki, enako dolgi nitasti izrastki (cerki), ki imajo nad sredino široko črno liso, v spodnji polovici so ozko temno pasasti, na konicah svetli, večinoma so fino peresasti. Noge so dolge, svetle.

Obnašanje in razvoj: pri samcih je zgornji del sestavljenih oči - kot pri mnogih enodnevnicah - povečan in izbuljen, kar daje videz turbanskih oči. To jim omogoča boljše in hitrejše lociranje samic, s čemer se poveča verjetnost za parjenje, glede na njihovo kratkoživost. Samice so ovoviviparne (živo jajcerodne), kar je posebnost v evropski favni enodnevnic. Jajčeca se v telesu samic razvijajo od 10 do 14 dni po parjenju in ko jih izlegajo na vodno površino, se iz njih takoj izležejo mlade ličinke prve stopnje. Te so dobre plavalke in se hranijo z razpadajočim rastlinskim materialom in algami, občasno uplenijo manjše ličinke dvokrilcev (Diptera). Preden ličinke zapustijo vodo, se lahko levijo tudi do 20-krat.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadna mala enodnevnica* (Baëtis rhodani) - rumenkasta julijevka* (Centroptilum luteolum).