Družina: podkovnjaki (Rhinolophidae)
Red: netopirji (Chiroptera)
Razred: sesalci (Mammalia)
Velikost: 5-7 cm (telo); 5.5-6 cm (prhut)
Razširjenost: lokalno do redko
Življenjski prostor: lov: različni gozdovi, parki, tudi sadovnjaki; prenočevanje: cerkveni zvoniki, špranje streh, dupla, jame, odprte kleti
Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ogrožena vrsta
Odrasli osebki: sodijo med največje podkovnjake pri nas. Prepoznamo jih po listasti kožni tvorbi na nosu, ki ima koničast zgornji del (njegov bazalni del je jamičast, naguban in štrli naprej - vidno od strani) in podkvast spodnji del (ta je dvodelen, s širokima polkrožnima krpama) - obrazni del je zato, gledano od frontalne strani, zelo "mačjelik". Telo je večinoma rumenorjavo ali temno sivorjavo, po trebušni strani je svetlejše. Uhlji so zelo veliki, temni, na notranji strani s prečnimi, rebrastimi gubami, na konicah zaokroženo zašiljeni. Prhuti so temne, kožnate, v mirovanju (visečem položaju) obdajo celotno telo. Repni del prhuti je širok, 18-24 mm dolg. Noge so dolge, kožni del prhuti se ob robu izteza nekje do stopalc.
Obnašanje: veliki podkovnjak postane zares aktiven šele ponoči. Orientira se s spomočjo eholokacije (odboja zvoka od predmetov), kar mu omogočata zelo kompleksen listast nosni organ (deluje kot neke vrste ojačevalec) in na zvok zelo občutljiva ušesa, pri čemer sam oddaja ultrazvok s pomočjo tleskanja. Pretežno lovi nočne metulje in hrošče, ki jih ulovi v letu ali pa jih pobere z rastlin, pri čemer lahko tudi lebdi na istem mestu. Lov traja v povprečju do 3 ure in do dvakrat na noč. Vrsta čez zimo hibernira, pri čemer se ji življenjske funkcije močno zmanjšajo. Večina osebkov pogine zaradi stresa ob "prebujanju", saj takrat porabijo ogromno energije, kar lahko vodi v šok in pogin živali (zato je zelo pomembno, da netopirje NE MOTIMO sredi hibernacije!!!). Prenočuje v manjših skupinah ali tudi posamično. Razmnoževanje se začne nekje spomladi in v jesenskem času. Pri tem samice obiščejo jamske kolonije, kjer se parijo s samci (znanstveniki so odkrili, da v glavnem z istim samcem in celo njihove potomke), nato se združijo z drugimi samicami v velike "družinske kolonije". Tam skrbijo za svojega mladiča, ki poleti nekje po treh do štirih tednih, osamosvoji pa po sedmih ali osmih tednih. V povprečju dosežejo starost nad 10 let, lahko celo do 30 let, kar je za netopirje izjemno!
Povsod po Evropi je vrsta močno nazadovala zaradi uporabe nevarnih pesticidov v prejšnjem stoletju in se lokalne populacije ponekod zelo počasi krepijo. Tudi v Sloveniji je vrsta močno ogrožena in zavarovana!
Podobne vrste: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) - južni podkovnjak (Rhinolophus euryale).