Krvavordeča srakonja (Digitaria sanguinalis)

  • Domov
  • Krvavordeča srakonja

Družina: trave (Poaceae)

Red: travovci (Poales)

Razred: enokaličnice (Liliopsida)

Velikost: 10-60 cm

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: njive, strnišča, pripotja, ruderalna mesta, nasipališča, ob železniških tirih, prodišča

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: pokončna ali polegla, šopasto razrasla enoletnica, ki se na kolencih pogosto ukoreninja. Listi so črtalasti, do 10 mm široki, po zgornji strani štrlečedlakavi, pogosto rdečevijoličasti (vsaj pritlične listne nožnice). Listne nožnice so štrlečedlakave. Listna kožica (ligula) je 1 do 2 mm velika, zaokroženo prisekana. Socvetje je štrleče prstasto, večinoma sestavljeno iz 3 do 10 (pogosto tudi več) ozkih paklaskov, ki ne izraščajo iz iste točke in so v celoti ter enostransko porasli s poleglimi, sedečimi klaski. Ti so ozko jajčasti, koničasti, 2.5 do 3.5 mm veliki, velikokrat rdečkasti, brez res. Ogrinjalne pleve so 3, zgornja tako dolga kot krovna pleva, spodnja je krajša.

 

V regiji se pojavljata 2 podvrsti: subsp. sanguinalis (rob krovnih plev večinoma porasel s kratkimi, belkastimi dlakami) in subsp. pectiniformis (rob krovnih plev poleg belih dlak porasel še z do 2 mm dolgimi, štrlečimi, rumenkastimi ščetinami).

 

Posebnosti: arheofit, ki verjetno izvira iz območja J Evrope in S Afrike ter osrednje Azije, a je danes kozmopolitska vrsta. V srednjem veku so jo v nekaterih slovanskih predelih uživali kot prikuhi k različnim jedem, kot so juhe, obare in kaše. Dandanes jo uporabljajo predvsem kot krmno hrano za živino ali za steljo (seno). Sicer pa večinoma velja povsod za nadležen in trdovraten plevel, ki se v kratkem času lahko zelo hitro razširi, saj tvori semena celo poletje.

 

Podobne vrste: mala srakonja (Digitaria ischaemum) - egiptovska srakonja (Digitaria aegyptiaca) - vejicata srakonja (Digitaria ciliaris).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti