Družina: pisančki (Nymphalidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 50-60 mm (razpon kril)
Razširjenost: dokaj redko do lokalno
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, sestoji mehkolesne loke
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: vrsta je zelo podobna malemu koprivarju (Aglais urticae), od katerega se (dokaj težko) loči po sledečih znakih: veliki lepotec je razločno večji - primarna obarvanost kril je bolj rjavkasta in ne tako rdeča, pogosto zabrisana in manj intenzivna - črne pike v osrednjem (diskalnem) delu sprednjih kril so skoraj enako velike in večinoma so po tri manjše pike in ena večja - bazalno-diskalni del zadnjih kril ni intenzivno črn, kot pri malem koprivarju, ampak je gosto porasel z rjavimi dlakami ob katerih je črna lisa - noge so temnorjave do črne (pri malem koprivarju so svetlorjave).
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki prezimijo in se pojavijo že v marcu in se parijo nekje do aprila, ko poginejo. Letna generacija se pojavi nekje juniju oz. avgustu. Gosenice so temne, porasle z oranžnorumenimi, štrlečimi ščetinastimi izrastki, glava je črna. Hranijo se predvsem z listi različnih vrb (Salix spp.), topolov (Populus spp.), brestov (Ulmus spp.) ter nekaterih sadnih dreves, kot so jablana, hruška in sliva.
Vrsta je marsikje po Evropi močno ogrožena, zaradi intenzivne obdelave sadovnjakov, predvsem zaradi škropljenja.
Podobne vrste: mali koprivar (Aglais urticae) - pisani lepotec (Nymphalis xanthomelos).
