Družina: vijoličevke (Violaceae)
Red: malpigijevke (Malpighiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 6-15 cm
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: suha in pusta mesta ob robovih gozdov, mejic in grmišč, robovi suhih travnikov
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: šopasto razrasla trajnica s pritlično listno rozeto in krepkimi korenikami. Listi so v obrisu okroglastojajčasti, dolgopecljati (peclji so kratkodlakavi), po robu plitvo topo nazobčani, pri dnu globoko srčasti, kratkodlakavi, s kratko, široko konico. Prilisti so ozko suličasti, dolgo resasto vejicati (zobci so daljši od širine prilista). Cvetovi so modri do modrovijoličasti, v ustju svetlejši, somerni, dolgopecljati (peclji z drobnima lističema nad polovico dolžine), s svetlo ostrogo, blagodehjši kot so širokiteči. Čašni listi so ozkočrtalasti (do 3-krat daljši kot so široki), koničasti, kratkodlakavi. Plod je dlakava glavica.
Posebnosti: vrsta je zelo podobna srhkodlakavi vijolici (Viola hirta), od katere se le težko loči. Vrsta je pogostejša v hribovitih in toplejših predelih Slovenije.
Podobne vrste: srhkodlakava vijolica (Viola hirta) - dišeča vijolica (Viola odorata).
