Družina: sinice (Paridae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 11-12 cm
Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto
Življenjski prostor: iglasti in mešani gozdovi v gričevnatih predelih, redko tudi večji parki s starimi drevesi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: gozdna vrsta, ki se največkrat pojavlja v iglastih in mešanih sestojih, a pogosto prileti tudi v parke in občasno celo na krmilnice. V Sloveniji je splošno razširjena gnezdilka in je stalnica. Pogosto jo lahko opazujemo na smrekah in borovcih, kjer stika za majhnimi žuželkami, njihovimi ličinkami in pajki, v jeseni in pozimi tudi s semeni iglavcev, pogosto se spusti tudi na tla. Je dokaj družabna, a ne tako kot dolgorepka (Aegithalus caudatus).
Odrasli osebki: so zelo prepoznavni po značilnem črno-belem čopu na glavi. Glava je sivkastobela, z ozkim črnim "ovratnikom", ki se razteza od grla do hrbta, značilni sta tudi črni zaočesna in lična proga, lica so rahlo marogasta, oči so temnordeče. Čop je črno progast, lahko ga zloži, večinoma je pokončno štrleč in rahlo ukrivljen. Kljun je temen, koničast, raven in kratek. Hrbtna stran je sivorjava, prav tako peruti, boki in zadnji del trebuha so nežno kremasti, prsi in sprednji del trebuha sta bela. Rep je sivorjav, noge so modrosive.
Gnezdenje in zarod: gnezdo si sama uredi (izdolbe) v trhlih in starih deblih, ki ga obloži z mahom, lišaji in puhom. Samica vanj znese v povprečju 4 do 8 lisastih jajc, ki jih vali nekje do 16 dni ali manj. V tem času ji samček prinaša hrano. Mladiči so gnezdomci in poletijo nekje po 18. do 22. dneh. Starši jih navadno hranijo še dobre tri tedne.
Oglašanje: podobono žvrgoleče kot menišček (Periparus ater) visoko in poudarjeno "zi-zi gürr", tudi ščebetajoče "ci-ci-ci-ci-crrr". Petje je zveneče, melodično, podobno drugim sinicam.
Podobne vrste: menišček (Periparus ater) - močvirska sinica (Poecile palustris) - gorska sinica (Poecile montanus).
