Družina: muhe trepetavke (Syrphidae: Pipizini)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 6-10 mm
Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto
Življenjski prostor: svetli in bolj suhi kraji, suha travišča, obronki mejic, grmovna mesta, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je črno, dlakavo, na 2. segmentu zadka sta dve polkrožni do kvadratasti lisi, ki sta pri samici rumenkasti, pri samcu pa sivkasti. Glava je temna, široka, oči so kratkodlakave, črno rjavordeče, tipalnice so črne, betičaste, z nitastimi aristami. Oprsje je temno, večinoma z neizrazitimi, vzdolžnimi, sivimi pasovi. Ščitek (scutellum) je polkrožen, črn. Krila so prosojna, z dokaj veliko, temno in difuzno liso v osrednjem delu, ptrrostigma je črna, dolga, ozka. Zadek je široko jajčast, črn, v sprednjem delu z lisama, ki sta večinoma med seboj jasno ločeni, redko tudi zliti v eno liso. Noge so črne, stopalca so svetlejša.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni od aprila do septembra, z viškom v maju in juniju. Pogosteje se pojavljajo v sončnem in vročem vremenu. Rade posedajo na listih in cvetovih, kjer sesajo nektar. Ličinke živijo na velikih kobulnicah, kot je npr. dežen (Heracleum spp.), na katerih plenijo listne uši (Aphidoidea).
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): dvolisa črna trepetavka* (Pipiza bimaculata) - avstrijska črna trepetavka* (Pipiza austriaca) - žalobna črna trepetavka* (Pipiza lugubris).
