Družina: parmelijevke (Parmeliaceae)

Red: Lecanorales

Razred: Lecanoromycetes - Ascomycota

Velikost: 5-15 cm

Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto

Življenjski prostor: na drevju v gozdovih, mejicah, parkih

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: steljka je grmičasto razvejana, po zgornji strani siva do modrikasto siva, včasih zaradi izidijev z rjavim pridihom in groba, nesvetleča, pogosto posejana z majhnimi luskastimi krpicami, po spodnji strani je v začetku bledo roza, kasneje skoraj črna oz. črnosiva (ponekod lisasta ali deloma rjavkasta, belkasta itd.). Steljka spodaj nima rizin. Razveja se v številne, do 10 cm dolge in do 0.5 cm široke, kipeče, ozko trakaste in vilasto razrasle krpe, ki imajo navzdol spodvihane robove. Apoteciji se redko razvijejo, izraščajo na uvitih robovih krp, imajo steljkini rob, njihovi diski so vbočeni, svetleči, olivno rjavi do temno rdeče rjavi. 

Reakcije z reagenti: površina steljke je K+ rumena. Sredica ima pri tipski različici (var. furfuracea) vse barvne reakcije negativne, redkejša varieteta (var. ceratea) pa je C+ rožnato rdeča.

Posebnosti: fikobiont je enocelična zelena alga iz rodu Trebouxia. Vrsta se pojavlja predvsem na organsko manj bogatih vejah dreves, na skorji in lesu, predvsem na iglavcih, na listavcih z nekoliko kislo skorjo, redkeje na silikatnih kamninah. Uspeva tudi na rahlo onesnaženih območjih. Ponekod ga uporabljajo v parfumeriji in zdravilstvu.

Podobne vrste: navadna evernija (Evernia prunastri) - nekatere vrste ramalin (Ramalina spp.).