S - v Prekmurju splošno razširjena vrsta
R - v Prekmurju redka vrsta z lokalno razširjenostjo
O/G - v Prekmurju okrasna ali gojena vrsta, ki včasih prehodno podivja
Tu-I - tujerodna (invazivna) vrsta
X - vrsta se v Prekmurju v naravi ne pojavlja
? - pojavljanje vrste v Prekmurju je vprašljivo
! - pojavljanje vrste v Prekmurju ni potrjeno, je pa zelo verjetno
→ sprememba v poimenovanju taksona ali uvrstitvi taksona v drugo družino
1 Plazeč grmiček ali polgrmiček z dvospolnimi, cevasto podolgastimi cvetovi, z razvitim cvetnim odevalom, ki je škrlatnordeče, redkeje belo
▶ Erica carnea L. - spomladanska resa (X, O); vresovke (Ericaceae Juss.)
1a Grmi ali drevesa, z enospolnimi cvetovi, ki so združeni v mačice ali storžasta socvetja, redkeje posamični in nimajo razvitega cvetnega odevala (golosemenke) ▶ 2
2 Dvodomen grm, redkeje drevo; zrela semena so posamična in jih obdaja rdeč, mesnat ovoj (arilus); iglice so po zgornji strani temnozelene, po spodnji svetlo progaste
▶ Taxus baccata L. - tisa (X, O); tisovke (Taxaceae S. F. Gray)
2a Zrela semena niso obdana z rdečim mesnatim ovojem; enodomni grmi ali drevesa ▶ 3
3 Storžki (ženska socvetja) so tudi ob zrelosti mesnati, črnomodri, svetlo poprhnjeni; po 3 iglice v navideznem vretencu, iglice so bodeče, po spodnji strani svetlo progaste; grm
▶ Juniperus communis L. – navadni brin (S-R); cipresovke (Cupressaceae Bartlett)
3a Storži so le v času cvetenja mesnati, kasneje se posušijo in navidezno olesenijo; po 1, 2, 5 ali več iglic na kratkem poganjku (nikoli po 3); drevesa, redkeje grmi ▶ 4
4 Iglice so posamične ▶ 5
4a Po 2 iglici rasteta skupaj na kratkem poganjku ▶ 2
4b Po 5 iglic raste skupaj na kratkem poganjku ▶ 2
4c Iglice so številčne, izraščajo v gostih šopih na kratkih poganjkih ▶ 2
5 Iglice so mehke, mlahave, dvoredno razvrščene na kratkih poganjkih; storži so okroglasti ▶ 6
5a drugače ▶ 7
6 Kratki poganjki so večinoma premenjalno razvrščeni; storži so skoraj sedeči, z zelo kratkim pecljem
▶ Taxodium distichum (L.) L.C.M. Richard – dvoredna močvirska cipresa (O); taksodijevke (Taxodiaceae Saporta) → cipresovke (Cupressaceae Bartlett)
6a Večina kratkih poganjkov je nasprotno razvrščenih; storži so dolgopecljati, viseči
▶ Metasequoia glyptostroboides Hu & Cheng – metasekvoja (O?); taksodijevke (Taxodiaceae Saporta) → cipresovke (Cupressaceae Bartlett)
7 Iglice so srpaste, toge, bodeče; storži so okroglasti, njihove plodne luske so na koncu močno nazobčane in bodeče
▶ Cryptomeria japonica (Thunb. ex L.) D. Don – japonska kriptomerija (O); taksodijevke (Taxodiaceae Saporta) → cipresovke (Cupressaceae Bartlett)
7a drugače ▶ 8
8 Iglice so 2 do 3 cm dolge, mehke, sedeče, zmečkane imajo vonj po agrumih; storži so od 5 do 10 cm veliki, krovne luske so trirogljate
▶ Pseudotsuga menziesii (Mirbel) Franco – duglazija (R, O, G); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
8a Iglice so manj kot 2 cm dolge, kratkopecljate, toge, zmečkane nimajo vonja po agrumih; storži so manj kot 2 cm veliki, krovne luske so enostavne, po robu fino nazobčane
▶ Tsuga canadensis (L.) Carrière – kanadska čuga (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
9 Storži so pokončni, ob zrelosti razpadejo po luskah na poganjkih; iglice so na vrhu večinoma plitvo izrobljene, večinoma nebodeče, po spodnji strani svetlo progaste ▶ 10
9a Storži so viseči, ob zrelosti v celoti odpadejo z drevesa; iglice so na vrhu večinoma koničaste, večinoma bodeče, po obeh straneh enako obarvane, redkeje po spodnji strani svetlo progaste ▶ 17
10 Iglice so po obeh straneh sivkaste ali srebrnkasto modrikaste, od 2 do 3 cm dolge
▶ Abies procera Rehder – srebrna jelka (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
10a Večina iglic je zelenih, le mlade iglice so včasih sivkaste (tedaj so nad 3 cm dolge) ▶ 11
11 Iglice so na vrhu koničaste oz. priostrene, bodeče ▶ 12
11a Iglice so na vrhu plitvo izrobljene, nebodeče ▶ 13
12 Iglice so večinoma dvoredno razporejene na poganjkih (zato so ti ploski), po zgornji strani temnozelene
▶ Abies cephalonica Loudon – grška jelka (O?); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
12a Iglice so večinoma krožno razporejene po poganjkih (zato so ti "ščetkasti"), po zgornji strani nekoliko modrikaste
▶ Abies pinsapo Boiss. – španska jelka (O?); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
13 Iglice na mladih poganjkih so sivkaste ali rahlo modrikaste, tudi svetlo zelene, razločno navzgor usločene, 3 do 8 cm velike, mehke
▶ Abies concolor (Gordon & Glend.) Lindl. ex Hildebr. – koloradska jelka (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
13a drugače ▶ 14
14 Mladi storži so modrovijoličasti; iglice so proti vrhu razširjene, 2 do 3 mm široke, krožno razporejene po poganjkih; nizko drevo (3 do 15 m)
▶ Abies koreana E. H. Willson – korejska jelka (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
14a drugače ▶ 15
15 Iglice so večinoma navzgor štrleče, krožno razporejene na poganjkih; storži so v mladosti rdečkasti ali modrikasti
▶ Abies nordmanniana (Steven) Spach – kavkaška jelka (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
15a Iglice so večinoma plosko razporejene na poganjkih; mladi storži so večinoma zelenkasti
16 Iglice so 2 do 3 cm dolge, toge, zmečkane imajo šibek vonj po smoli; krovne luske razločno štrlijo čez plodne luske, zato so storži "brkati"
▶ Abies alba Mill. – bela jelka (G, O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
16a Iglice so 3 do 6 cm dolge, mehke, zmečkane imajo vonj po agrumih; krovne luske ne štrlijo izpod plodnih, zato storži niso izrazito "brkati"
▶ Abies grandis (Douglas ex D. Don) Lindl. – orjaška jelka (O?); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
17 Iglice so po obeh straneh modrikaste ali srebrnkaste, močno bodeče
▶ Picea pungens Engelm. – bodeča smreka (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
17a Iglice so vsaj po zgornji strani temnozelene ▶ 18
18 Iglice so po obeh straneh bolj ali manj enako zelene ▶ 19
18a Iglice so po spodnji strani izrazito svetlo progaste ▶ 20
19 Iglice so kratke, manj kot 1 cm dolge, večinoma nebodeče, po spodnji strani neizrazito progaste; storži so 5 do 9 cm dolgi, v mladosti rdečkasti
▶ Picea orientalis (L.) Peterm. – kavkaška smreka (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
19a Iglice so precej daljše, nad 1 cm dolge, večinoma bodeče, po obeh straneh enako zelene; storži so 9 do 17 cm dolgi, v mladosti večinoma rumeno zeleni
▶ Picea abies (L.) H. Karsten – navadna smreka (S, O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
20 Iglice so 10 do 20 mm dolge, rahlo bodeče do nebodeče; mladi storži so črnovijoličasti, zreli so 3 do 6 cm dolgi; mladi poganjki so gosto puhasto dlakavi
▶ Picea omorika (Pančić) Purk. – Pančićeva smreka, omorika (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
20a Iglice so 15 do 25 mm dolge, izrazito bodeče; mladi storži so rumenkasti do rumenkastorjavi, zreli so 6 do 10 cm dolgi; mladi poganjki so goli
▶ Picea sitchensis (Bong.) Carrière – sitkanska smreka, sitka (O?); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Pinus mugo Turra – rušje (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Pinus nigra J. F. Arnold – črni bor (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Pinus sylvestris L. – rdeči bor (S); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Pinus wallichiana A. B. Jackson – himalajski bor (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Pinus strobus L. – gladki bor, zeleni bor, Weymouthov bor (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Pinus cembra L. – cemprin (X); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Cedrus atlantica (Endl.) Manetti ex Carrière – atlaška cedra (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Cedrus deodara (Roxb. ex D. Don) G. Don – himalajska cedra (O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Cedrus libani A. Rich – libanonska cedra (O?); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Larix decidua Mill. – evropski macesen (R, O); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
▶ Larix kaempferi (Lamb.) Carrière – japonski macesen (O?); borovke (Pinaceae Spreng. ex F. Rudolphi)
