Veliki kleščar (Rhagium sycophanta)

  • Domov
  • Veliki kleščar

Družina: kozlički (Cerambycidae: Lepturinae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 17-30 mm

Razširjenost: dokaj redko

Življenjski prostor: listnati gozdovi, logi, mejice

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: vitki, porasli z okrastorjavimi dlakami. Glava je precej ozka in drobna, čeljusti so krepke (ime!), oči so črne, močno odmaknjene od spodnjega roba glave. Tipalnice so za kozlička relativno kratke in pri samcih segajo le malo čez oprsje. To je ozko kvadratasto, v osrednjem delu grbasto, s po enim krepkim trnom na vsaki strani, grobo jamičasto, temno, ob vsaki strani s širšim pasom rjavih dlak. Pokrovke so v ramenskem delu razširjene, mnogo širše od oprsja, proti koncu se zožijo in topo zaokrožijo, v večjem delu so grobo jamičaste in vzdolžno rebraste, raztreseno porasle z rjavimi dlakami, kar daje značilen pasasto marmoriran vzorec. Noge so krepke, porasle z rjavkastimi dlakami.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od maja do julija. Zadržujejo se v glavnem na listavcih, kot so različni hrasti (Quercus spp.) in pravi kostanj (Castanea sativa), pogosto pa tudi na cvetočih grmih, kot je enovrati glogi (Crataegus monogyna), kjer se hranijo s cvetovi in nektarjem. V nevarnosti pogosto otrpnejo, zložijo tipalnice in jih iztegnejo naprej.Ličinke živijo pod lubjem starih listavcev, kjer se hranijo z lesovino. Njihov razvoj traja do 2 leti. V nekaterih delih Slovenije je vrsta močno nazadovala.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): lisasti kleščar* (Rhagium mordax)kratkorogi kleščar* (Rhagium inquisitor).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti