Družina: listni zavijači (Tortricidae: Olethruetini)

Red: metulji (Lepidoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 11-14 mm (razpon kril)

Razširjenost: lokalno pogosto

Življenjski prostor: sadovnjaki, breskovi nasadi, mejice, gozdni obronki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: krila so ozko vadratasta, ob mirovanju strehasto zložena vzdolž telesa. Sprednja krila so srebrnkasto siva ali sivo rjava, pogosto zelo drobno belo pikčasta/luskasta, večinoma z neizrazitim vzorcem, ki ga predstavlja sedlasto-progasta svetla lisa na spodnjem robu kril, blizu konice kril se večinoma nahaja serija črnih pik, zgornji rob kril je fino drobno temno črtkano marmoriran. Zadnja krila so umazano sivorjava.

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo v več generacijah, prva nekje ob koncu aprila in v začetku maja, zadnja lahko leta vse do začetka oktobra. Gosenice veljajo za hude škodljivce, saj se prehranjujejo s popki in lističi breskve (Prunus persica), gosenice kasnejše generacije pa se zavrtajo v plodove, kjer se hranijo s sočnim mesom in povzročajo črvivost plodov. Gosenice lahko napadejo tudi drugo sadno drevje, predvsem jablano (Malus domestica), hruško (Pyrus communis), marelico (Prunus armeniaca) in tudi kutino (Cydonia oblonga). Razvoj gosenice vključuje pet stadijev, v zadnjem lahko doseže do 15 mm v dolžino. Nato se zabubi v svetlo rjavo bubo, iz katere se po 10 do 15 dneh razvije odrasel metulj.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): češpljev žametnik* (Grapholita funebrana) - vrste iz rodu Cydia, Pammene in Dichrorampha.