Družina: kragulji (Accipitridae)
Red: ujede (Accipitriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 55-61 cm, 145-155 cm (razpon kril)
Razširjenost: zelo redko
Življenjski prostor: (poplavni) listnati gozdovi v bližini vode
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Splošno: rjavi škarnik velja v Sloveniji za dokaj redkega gosta (selivka), ki pa se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja tudi v Prekmurju in morda (?) celo ob Muri nepričakovano gnezdi. V nekaterih delih Evrope (npr. Velika Britanija, Francija in Nemčija), so gnezditvene populacije parov precej visoke, spet drugje dokaj nizke. V letu ga prepoznamo po vitkem, škarjasto preklanem repu, ter svetlem delu na spodnji strani kril. Je zelo dober in spreten letalec, pogosto leti z navzdol usločenimi krili, ki so dolga in vitka, zelo spretno manevrira v letu. Pogosto se hranijo s poginulimi živalmi in mrhovino, pa tudi z glodavci, zajci in manjšimi ter srednje velikimi pticami.
Odrasli osebki: glava je siva in temno progasta. Kljun je krepak, rumen, konica kljuna je temna. Oči so svetle. Hrbet, prsi in zgornja stran kril so rjasto rjavi, letalna peresa so po zgornji strani temna, krovna peresa so pogosto svetlo obrobljena. Spodnja stran kril je kontrastno "pisana", konice primarnih (dlanskih) peres so skoraj črne, tik za njimi je široko svetlo in rahlo progasto polje, sekundarna peresa so rjava oz. rjavo progasta, bazalni del je lisičje rjav. Trebušni in predrepni del je lisičje- ali rjastorjav. Rep je po zgornji strani rjasto rjav in progast, po spodnji strani zelo svetel in rahlo prečno progast, stranske konice so črne, pogosto je široko razprt, večinoma je "škarjatost" repa lepo vidna.
Gnezdenje in zarod: gnezdo si navadno uredi v krošnji velikih listavcev, občasno zasede opuščena gnezda kanj (Buto buteo). Pariti se začneje nekje po drugem letu starosti, par si je večinoma zvest do konca življenja. Samica navadno izleže 1 do 3 jajca (zelo redko tudi do 5) v 3-dnevnem razmaku. Jajca so nebleščeče bela s temnimi, rjavkastimi lisami. Jajca vali navadno samica, samec jo zamenja le v času hranjenja, ko ji prinese hrano ali jo za kratek čas nadomesti. Mladiči se izvalijo nekje po enem mesecu v nekaj dnevnih razmikih. Zanje skrbita oba starša. Prva dva tedna samica ostane na gnezdu in v tem času samec prinaša hrano za vso družino. Nekje po 45 dneh so mladiči sposobni leta, gnezdo večinoma zapustijo po 50. ali celo po 70. dneh. Mladi osebki še niso izrazito rjasto rjavi, imajo temne oči, po spodnji strani so bolj kremasto rjavi in nimajo globoko škarjastega repa.
Oglašanje: oglaša se redko, predvsem na gnezdu in v času parjenja, redkeje tudi v zraku. Je precej tiho in piskajoče, žvižgajoče, kanji podobno, vendar bolj zavijajoče ter podobno navijaškemu žvižganju.
Podobne vrste: črni škarnik (Milvus migrans) - kanja (Buteo buteo).
