Družina: prave ose (Vespidae: Eumeninae)
Red: kožekrilci (Hymenoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 11-15 mm
Razširjenost: raztreseno, lokalno
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: od drugih zelo podobnih vrst stekleničark (Eumenes spp.) se loči po sledečih znakih: glava je v spodnjem delu ozko podaljšana, po temenu raztresenu porasla z daljšimi dlakami, tudi okcipitalne dlake na zatilnem delu glave so dokaj dolge - nadustni ščitek (klipeus) je skoraj v celoti črn, le na sredini ima veliko rumeno liso, večinoma je gladek, brez jamic - tipalnice so črne, le bazalni členek, ki je podaljšan, je po spodnji strani rumeno progast, tudi 2. in 4. členek sta s spodnje strani temna, pri vrhu so nekoliko razširjene in niso ukrivljene - oprsje je izrazito hrapavo jamičasto, po zgornji strani črno in brez rumenih lis, večinoma z ozkim in kratkim rumenim "ovratniškim" robom v sprednjem delu, ki le redko sega čez stranski del ter rumenimi lisami pri bazi kril - prvi členek zadka je močno zožen, pecljat, hrapavo jamičast, gledano od strani je usločen, gledano z zgornje strani ima zvonasto razširjen zadnji del skoraj ravne zunanje stranice in ozko rumeno obrobo - zadnji del zadka je močno trebušasto napihnjen in koničast, 2. zgornja segmentna ploščica (tergit) je zelo široko rumeno obrobljena, njena lamela pod spodnjim robom je črnikasta oz. temnorjava - 3. spodnja segmentna ploščica (sternit) je skoraj v celoti črna ali črnorjava, kvečjemu ozko rumeno obrobljena - noge so rumenkaste, le stegenca so črna, sprednje goleni imajo z notranje strani pogosto neizrazito temno liso.
Znanih je več podvrst, katerih razširjenost v regiji je slabo poznana. Vrste rodu Eumenes so na terenu izredno težko določljive!
Samec: zelo je podoben samici, od katere se loči po tem, da so pri njem tipalnice na vrhu močno ukrivljene in se končajo z ostrim trnom, pri vrhu so tudi rumenkaste. Od drugih samcev podobnih vrst se loči še po sledečih značilnostih: nadustni ščitek (klipeus) večinoma v celoti rumen, njegovi spodnji stranski zobci so zelo ozki - 1. (pecljati) segment zadka je od strani videti manj usločen in večinoma brez izrazite stranske rumene lise - 2. spodnja segmentna ploščica (sternit) je dolgodlakava.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od aprila do oktobra, pogosto se zadržujejo na cvetovih večjih rastlin, kjer se hranijo s pelodom in nektarjem. Samice iz blata in vode izdelajo stekleničasta gnezda, ki jih pritrdijo na vejice ali stebla rastlin. Vanjo izležejo posamično jajčece, kamrico pa zapolnijo z omrtvičenimi ličinkami gosenic pedicev (Geometridae) in zavijačev (Tortricidae), s katerimi se kasneje hrani ličinka. Ta se v gnezdu potem zabubi in na spomlad se izležejo mladi odrasli osebki.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): mehkodlakava stekleničarka* (Eumenes papillarius) - pecljata stekleničarka* (Eumenes pedunculatus) - kraljeva stekleničarka* (Eumenes coronatus).
