Družina: goseničarke (Tachinidae: Phasiinae)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 10-12 mm
Razširjenost: slabo poznana, lokalno?
Življenjski prostor: travnate cvetoče ruderalne površine, mejice, grmovna mesta
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: lahko so različno obarvani, črni, oranžni ali črnorjavi, prepoznavni po "pisanih" krilih. Glava je po temenu večinoma rumenkasta, z osrednjo črno črto, frontalni del je bolj belkast z ozkima obstranskima črtama, ki potekata od tipalnic do ustnega dela. Tipalnice so betičaste, črne ali nekoliko bolj oranžne, z nitastimi aristami. Oprsje je v sprednjem delu rumenkasto ali oranžno, vzdolžno črno progasto, v zašivnem delu je bolj temno, skoraj črno, pogosto z naprašenim rumenim črtastim vzorcem ali svetlo liso. Ščitek (scutellum) je dokaj velik, večinoma temen ali delno rumenkast, kratkodlakav, z dolgima subapikalnima ščetinama. Krila so "pisana", zunanji rob je prosojen, osrednji del je močno zatemnjen, skoraj črn, bazalni del je rumenkast ali rjavkast (obarvanost močno variira). Zadek je jajčast do okroglast, lahko je v celoti črn (najpogosteje pri smaicah) ali oranžnorumen do rjavkast (pogosto pri samcih). Noge so večinoma črne ali pa so stegenca in kolenca nekoliko rdečerjavkasta, pulvili (par listastih izrastkov na zadnjem členku stopalc) so zelo svetli, zadnje goleni so pri obeh spolih z zadnje strani gosto porasle s "peresastimi" ščetinami, kar jim daje poseben "hlačast" videz.
Obnašanje in razvoj: vrsta je tujerodna in izvira iz Južne Amerike ter nekaterih delov Severne Amerike. V Evropi se je domnevno prvič pojavila v poznih letih 20. stol. v Italiji, od koder se je dokaj hitro razširila, tudi v Slovenijo (okrog 2003). V Prekmurju je to verjetno prvi podatek o njenem pojavljanju (datum: 28. 20. 2025). Sprva so vrsto obravnavali kot T. pennipes, a so kasnejše podrobnejše analize pokazale, da gre pravzaprav za T. pictipennis.
Vrsta je parazitoid, njene ličinke zajedajo nekatere vrste ščitastih stenic (Pentatomidae), predvsem zeleno smrdljivko (Nezara viridula). Ker je ta stenica prav tako tujerodna invazivka in resen škodljivec poljščin, smatrajo smrdljivkino peronožko* kot biološkega zatiralca stenice. Ker sta obe vrsti zelo novi v slovenski favni, je težko razumeti relacije peronožke do drugih, avtohtonih vrst ščitastih stenic, katere bi lahko v prihodnosti potencialno začela parazitirati.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): nekatere avtohtone vrste goseničark iz skupine Phasiinae.
