Družina: vitke čebele (Halictidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 7-10 mm

Razširjenost: precej redko

Življenjski prostor: cvetoče ruderalne površine, obronki mejic, cvetoči travniki

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: redka vrsta

Prepoznavanje

Odrasli osebki: prepoznavni so po zelo velikih, luskastih tegulah (bazalna ploščica na prijemališču kril). Telo je večinoma črno, bleščeče, hrapavo jamičasto.

Samica: glava je dokaj velika, črna, raztreseno porasla s svetlejšimi dlakami. Oči so velike, ovalne, črne. Tipalnice so temne, rahlo usločene, bazalni členek je močno podaljšan. Oprsje je v zgornjem delu večinoma golo, močno hrapavo jamičasto, ob straneh poraslo s svetlimi dlakami. Krila so prosojna, s tremi submarginalnimi celicami, tegule so precej velike in spominjajo na manjša krilca, osrednji del je rjavkast, prosojen rob je širok. Ščitek (scutellum) je ozko kvadratast, na spodnjem robu rahlo vdolben in porasel s kratkimi dlakami. Zadek je dokaj debel, jajčast do ovalen, 1. segment je le delno dlakav, sicer gol, vsaj 4. in 5. segment sta ob zgornjem robu belo dlakavo obrobljena (pogosto je še belo obrobljen še 3. segment). Noge so dokaj krepke, črne, porasle z dolgimi, svetlimi dlakami, predvsem zadnje goleni so gosto dlakave.

Samec: prepoznaven je po močno modificiranih zadnjih nogah, stegenca so po notranji strani široko belo obrobljena, goleni so skrajšane in imajo zelo dolg, trnat izrastek na notranji strani spodnjega dela (verjetno služijo kot kompleksen aparat za držanje samice med parjenjem), členki zadnjih stopalc so svetli. Sicer je po telesu bolj rjavo dlakav, z gosto svetlo poraslim frontalnim delom glave, tipalnice so rahlo rjavkaste.

Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni nekje od junija do septembra. Vrsta se v Sloveniji pogosteje pojavlja na skrajnem jugozahodu (Obala, Istra), drugod je precej redka (morda se zaradi podnebnih razmer širi v notranjost države). Samice odlagajo jajčeca v rove, ki jih same izkopljejo, lahko se agregirajo v manjše skupine, sicer so samotarke. Vrsta je polilektična, samice nabirajo pelod in nektar iz cvetov različnih rastlin.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): solinska luskarka* (Nomiapis bispinosa) - velenoga luskarka* (Nomiapis monstrosa) - rod smolarka* (Heriades).