Družina: krasniki (Buprestidae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 20-24 mm
Razširjenost: redko, lokalno
Življenjski prostor: bukovi gozdovi v gričevnatih predelih
Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena
Varstveni status vrste: ogrožena vrsta; zavarovana vrsta
Odrasli osebki: telo je valjasto, z ozko podaljšanimi konicami pokrovk, črno bronasto kovinsko bleščeče z zelenkastim sijajem in gosto posejano s svetlimi jamičastimi pikami. Glava je dokaj široka, oči so med seboj močno razmaknjene. Tipalnice so drobnočlenaste, temne, prvi štirje členki so kijasti, ostali so pri vrhu trikotno razširjeni, bleščeči in kratkodlakavi. Oprsje je široko kvadratasto, ob straneh na sredini izbočeno, v spodnjem delu rahlo zoženo, spodnji rob je plitvo valovit, stranska spodnja dela oprsja sta rahlo udrta in s plitvo brazdo. Ščitek (scutellum) je skoraj neizrazit. Pokrovke so nekje do spodnje tretjine skoraj vzporedne, nato se naglo ozko podaljšajo (daljše kot pri podobnem jelševem dvorepkarju*), konice so prirezane in s kratkima obstranskima trnoma, pri šivu so izbrazdane (vidni so 4 gredlji), med brazdami so dobro vidne ozko kvadrataste, črno bleščeče lise, proti zunanjemu robu so nejasno izražene kvadrataste belkaste lise, vse skupaj daje marmoriran videz. Noge so dokaj dolge, podobno obarvane kot pokrovke.
Obnašanje in razvoj: vrsta je vezana na stare bukove gozdove, saj se njihove ličinke razvijajo v starih in delno posušenih bukvah (Fagus sylvatica) in belem gabru (Carpinus betulus). Odrasli so aktivni nekje od junija do avgusta, čez dan pogosto letajo naokrog. Samice iščejo ustrezna mesta za odlaganje jajčec na lubju starih bukev, pri čemer za njimi oprezajo samci, ki letajo naokrog. Zaradi intenzivnega gospodarjenja z gozdovi je vrsta po Evropi skoraj izginila in je tudi pri nas močno ogrožena.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): jelšev dvorepkar* (Dicerca alni) - repati dvorepkar* (Dicerca furcata) - topolov dvorepkar* (Dicerca aenea).
