Družina: ščetičevke (Dipsacaceae) / kovačnikovke (Caprifoliaceae)

Red: ščetičevci (Dipsacales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 40-80 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: senčni gozdovi,gozdni obronki, opuščeni travniki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: trajnica z obstransko, pritlično listno rozeto iz katere navadno poženejo lokasto ukrivljena, obstranska cvetoča stebla. Steblo pokončno, kratko štrlečedlakavo, do vrha olistano. Listi nasprotno nameščeni, pecljati, štrlečedlakavi, celi, po robu plitvo grobo nazobčani, suličasti ali jajčasti. Cvetovi zgoščeni v oblasta do koškasta, dolgopecljata socvetja, ki jih podpirajo suličasti ovojkovi listi. Cvetovi škrlatni, škrlatno rdeči, vijoličasti, redkeje beli, večinoma 4-števni, somerni (zigomorfni). Čašni listi spremenjeni v ščetine, ki so krajše od venčne cevi (cevast del cveta) in jih je navadno 8. Plodnica podrasla, bolj ali manj gola.

Posebnosti: rod je ime dobil po nemških botanikih Christophu in Christianu Knautu iz 17. stol. V Sloveniji se pojavljajo 3 podvrste: 1) subsp. drymeia (ščetine po listih pritlične rozete so belkaste ali sivkaste, stebelni listi večinoma jajčasti ali jajčastosuličasti, plitvo nazobčani); 2) subsp. intermedia (ščetine po listih pritlične rozete so rumenkaste, stebelni listi podolgasti ali suličasti); 3) subsp. tergestina (ščetine po listih pritlične rozete so belkaste ali sivkaste, stebelni listi skoraj okrogli ali široko jajčasti globoko nazobčani). Od teh se v regiji pojavlja verjetno le tipska podvrsta.

Podobne vrste: njivsko grabljišče (Knautia arvensis) - enoletno grabljišče (Knautia integrifolia).