Družina: kačnikovke (Araceae)
Red: porečnikovci (Alismatales)
Razred: enokaličnice (Liliopsida)
Velikost: 15-40 cm
Razširjenost: zelo pogosta rastlina
Življenjski prostor: senčni, vlažnejši gozdovi, tudi po parkih
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: steblo podzemno, vodoravno plazeče, lomljivo. Listi sprva suličasti, kasneje puščičasti, precej veliki, dolgopecljati, pogosto s temnimi lisami, mrežasto žilnati. Peclji listov daljši od pecljatega socvetja in ga navadno po višini presegajo. Cvetovi združeni v betičasto socvetje, ki ga obdaja velik, bledo zelen do rumenkasto zelen ovršni list (spata). Ženski cvetovi brez odevala, nameščeni v več krogih, drobni, nad njimi prav tako v krogu nameščeni in brezvenčni moški cvetovi, najvišje pa so v krogih nameščeni sterilni moški cvetovi, z dolgimi nitastimi izrastki. Vrhnji del betiča nekoliko odebeljen, vijoličasto nadahnjen, ob zrelosti izrazito neprijetnega vonja, ki privablja muhe in druge dvokrilce (vonj po gnijočem mesu). Plodovi so rdeče, sočne jagode.
Posebnosti: zelo strupena rastlina, zastrupitve so lahko s smrtnim izzidom!!! Mlade liste lahko zamenjamo z listi čemaža (Allium ursinum). Spata in nitasti izrastki sterilnih cvetov delujejo kot "opraševalna past", saj opraševalci ne morejo splezati iz čašasto povečanega spodnjega dela spate, ker jih ovirajo nitasti izrastki. Ti propadejo šele, ko dozorijo prašniki, pestiči pa še niso zreli. Na tak način rastlina prepreči samooprašitev in samooploditev.
Podobne vrste: alpski kačnik (Arum alpinum) - laški kačnik (Arum italicum).
