Družina: brezovke (Betulaceae) / gabrovke (Carpinaceae)

Red: bukovci (Fagales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 5-25 m

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: na vlažnejših tleh, po gričevjih in hribovjih, pogosto sajen tudi v parkih

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: listopadno drevo s sivkastim, dokaj gladkim lubjem, ki ima značilne navpične, temnejše pasove, pogosto pa tudi svetle lise (dejansko so to skorjasti lišaji). Listi so premenjalno razvrščeni, jajčasti do jajčastosuličasti, 5 do 11 cm veliki, s priostrenim vrhom, po robu dvakrat drobno nazobčani, z izrazitimi, vzporednimi žilami. Moški cvetovi so združeni v viseče, do 5 cm dolge mačice, podpira jih rumenorjav luskolist. Ženski cvetovi prav tako združeni v mnogocvetna, viseča socvetja, vsak je podprt s 3-delnim listom, ki se ob zrelosti plodov (oreškov) močno poveča, zato so soplodja tudi nad 10 cm velika.

Posebnosti: beli gaber je zelo podoben bukvi, prav tako ga na uporabljajo v lesno-pridelovalni industriji. Njegov les je svetel (ime!), zelo trd in obstojen. Prilagojen je na bolj vlažna tla, zato v gričevjih uspeva v ulekninah, kjer bukev ne raste. Gabrove plodove raznaša veter in krilat podporni list v tem primeru deluje kot elisa pri helikopterju.

Podobne vrste: navadna bukev (Fagus sylvatica) - kraški gaber (Carpinus orientalis) - črni gaber (Ostrya carpinifolia).