Bela vrba (Salix alba)


Družina: vrbovke (Salicaceae)

Red: malpigijevci (Malpighiales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 8-20 m

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: ob rekah in vodotokih, poplavni logi, ob stoječih vodah, parki, tudi kultivirano

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: dvodomno drevo z bogato krošnjo, ki je zaradi belkastega odseva listov dobro vidna že od daleč. Mlade veje se le stežka zlomijo. Listi črtalasto suličasti, s podaljšano konico, 5-8 cm dolgi, pecljati, na bazi listne ploskve s parom žlez, po robu fino nazobčani (na vrhu vsakega zobca drobna žleza), po zgornji strani temnozeleni ter na redko prileglodlakavi, po spodnji strani na gosto porasli s prileglimi, svilnatobelimi dlakami, zato izrazito dvobarvni. Cvetovi se razvijejo med olistanjem. Moški cvetovi združeni v ozkovaljaste, pokončne mačice, rumeni, močno dehteči, s po 2 prašnikoma (prašnične niti dlakave v spodnji polovici, sicer gole). Ženski cvetovi združeni v podolgaste, pokončne mačice. Plodnica podolgasto hruškaste oblike, gola, s 4-delno, razprostrto brazdo in kratkodlakavo krovno lusko, ki je krajša od plodnice. Semena številna, zelo drobna, obdana s šopom snežnobelih dlak, raznaša jih veter.

 

Posebnosti: v preteklosti so mlade veje uporabljali za izdelovanje košar in drugih pletenih izdelkov, zato so predvsem stare vrbe značilno oblikovane, z zelo nizkim, glavičasto razširjenim deblom (značilen element tradicionalne krajine). Iz lubja, ki je močno brazdasto, so pridobivali salicilno kislino, ki je podlaga za razvoj aspirina in še dandanes je lubje pomemben dodatek v domači medicini. Pionirska vrsta s kompleksnim koreninskim sistemom, zato je pomembna pri utrjevanju rečnih nabrežin.

 

Podobne vrste: krhka vrba (Salix fragilis) - pokopališka vrba (Salix x sepulcralis) - mandljasta vrba (Salix triandra).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti