Družina: škrjanci (Alaudidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 17-19 cm
Razširjenost: pogosto do lokalno
Življenjski prostor: obdelane površine, med železniškimi tiri, v bližini hiš, ruderalne površine
Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Splošno: pogosto ga opazimo, kako teka po tleh in išče hrano, še posebej v zimskem času, ko se v manjših skupinah zadržuje ob robovih cest, železniških prog in bližini hiš. Je dokaj neplašna ptica, ki zleti s prhutajočimi zamahi kril precej kratke razdalje. Rad poseda na manjših kupčkih zemlje in izpostavljenih mestih. Ob razburjenju dvigne čop na glavi, po čemer je tudi dobil ime. Znan je predvsem po melodičnem petju, s katerim samci označujejo svoj revir.
Odrasli osebki: spola sta enako obarvana, prevladuje rjava barva, s temnejšimi progami. Na glavi ima izrazit, progast in koničast čopek. Kljun je dolg, ozkokoničast, rahlo navzdol ukrivljen, po spodnji strani svetel, na zgornji strani temnosiv. Čez oči poteka rahla, svetlorjava proga. Prsi in trebuh bela, po prsih je temno progast. Noge precej dolge, mesnato oranžne, s precej dolgim in ukrivljenim krempljem na zadnjem prstu.
Gnezdenje in zarod: gnezdi na tleh, navadno v plitvi jamici na njivi, občasno tudi po strehah hiš. Letno ima po 2 zaroda. Samica povprečno znese 3-5 rumenkasto belih in lisastih jajc, ki jih vali do 13 dni, pri čemer jo ves čas hrani samec. Mladiči so gnezdomci in gnezdo zapustijo po 10. dneh, poletijo pa 16. do 18. dan.
Oglašanje: značilno melodično in konstantno petje, ki je sestavljeno iz različno dolgih, žvrgolečih in zavijajočih "triii-liiii-püüü-...". Poje navadno na tleh, medtem ko poljski škrjanec poje visoko v zraku. Oglaša se mehko, dokaj visoko "pjüüt-pjüüt" ali "trürlieh".
Podobne vrste: poljski škrjanec (Alauda arvensis) - hribski škrjanec (Lullula arborea) - španski škrjanec (Galerida theklae).
