Črna žolna (Dryocopus martius)


Družina: žolne (Picidae)

Red: plezalci (Piciformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 40-46 cm; razpon kril 67-73 cm

Razširjenost: raztreseno do redko

Življenjski prostor: listnati ali iglasti strnjeni gozdovi, občasno se pojavlja v parkih, sadovnjakih

Ogroženost vrste: zelo ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; potencialno ogrožena vrsta



Prepoznavanje

Splošno: največja predstavnica žoln pri nas. V preteklosti je bila vezana na stare listnate in iglaste gozdove, se je pa njena populacija v zadnjih letih nekoliko povečala, tako da se pojavlja tudi v bližini naselij in v odprti krajini. Je stalnica. Prehranjuje se z majhnimi žuželkami, ki jih izdolbe izpod lubja in jih polovi z izjemno dolgim, lepljivim in rahlo nazobčanim jezikom. Ta je pri žolnah izjemno dolg in je polkrožno nameščen čez nadočesni lobanjski del. Pogosto kljuje stara ali poškodovana drevesa tudi pri dnu debla, ki po določenem času razpadejo in na ta način prispeva k obnovi gozdov.

 

Odrasli osebki: v celoti črna, le po glavi z rdečo "kapo", ki pri samcu sega od čela do konca temena, pri samici pa le na zadnjem delu temena. Telo je precej vitko, z razločnim, dokaj tankim vratom ter precej krepkim, togim repom. Oko je svetlo. Kljun je močan, koničast, svetel s temno konico. V letu pogosto prhuta in deluje precej nerodno, let je navadno usmerjen v ravni črti.

 

Gnezdenje in zarod: duplo si uredi sama v starih drevesih. Letno ima po 1 zarod. Samica v povprečju znese 4-5 bleščeče belih jajc, ki jih izmenično s samcem vali nekje 12-14 dni (več vali samec kot samica). Oba starša skrbita za gnezdomne mladiče, ki poletijo nekje po 23.-28. dneh. Že mladostni osebki se glede na spol med seboj ločijo po obarvanosti kape na glavi.

 

Oglašanje: od vseh žoln ima najbogatejši repertoar oglašanj. Najpogostejši klic je glasen "kliii-eeh". Med letom se oglaša mehko "pürrr-pürrr-pürrr-pürrr" oz. "krrück-krrück-krrück-krrück", kar je pogosto opozorilni klic. Ima tudi zelo glasno, ritmično in hitro bobnanje po lesu, ki je slišno tudi do 4 km.

 

Podobne vrste: pri nas jih praktično ni.




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti