Črnec (24 - tekoče vode)


HT koda: 24.1

Habitatni tip (HT): reke in potoki

Varovanje: delno Natura 2000 območje

Ogroženost: dokaj visoka



Prepoznavanje

Črnec je nižinski potok v južnem delu Prekmurja s skoraj presušenim izvirom v bližini vasi Bratonci (Dolinsko), ki se po dobrih 25 km zlije v reko Ledavo nedaleč od naselja Trimlini / Hármasmalom. V večjem delu je močno reguliran in kanaliziran, z dokaj nizkim pretokom vse do sotočja z desnim pritokom Doblom (med Beltinci in Odranci), v osrednjem in zgornjem toku se količina vode v strugi občutno poveča in v Lendavi je po pretočnosti in velikosti struge zelo podoben Ledavi. Njegova struga povezuje naselja Beltinci, Odranci, Črenšovci, Trnje, Velika in Mala Polana, Lendava in Trimlini. Mestoma je Črnec še dokaj naraven in se občasno razlije čez strugo ter poplavi okoliška območja.

 

Še v ne tako davni preteklosti so se predvsem otroci kopali na mestih, kjer se je struga nekoliko poglobila in ustvarila srednje globoke tolmune. Tudi živino so napajali na podobnih mestih in se oskrbovali s pitno vodo iz potoka. V njem so občasno prali tudi perilo. Dandanes ima potok predvsem rekreativen pomen, pomemben je v vodovarstvenih in naravovarstvenih pogledih, manj pa za ribolov, čeprav v njem občasno lovijo ribe predvsem na območju Lendave in sotočja z reko Ledavo.

 

V mirnejših in bolj širokih delih ima razvito bogato vodno vegetacijo, ki jo največkrat tvorijo razne vrste žabjih lasov, dristavcev, pa tudi vodnega in studenčnega jetičnika, tujerodne invazivne kanadske vodne kuge in ponekod dokaj redkega rumenega blatnika, mestoma se razrastejo strnjeni sestoji ježkovja, sladikovja in trstičevja. Na odsekih med naselji in obdelovalnimi površinami se kot ozek pas ob strugi vijejo ostanki nekdaj bujnejših močvirskih črnojelševih in jesenovih sestojev ter gručasto razraslih vrbovij, ki so znak zaraščanja. V preteklosti je Črnec pogosto poplavljal, zato so bila območja v njegovi neposredni bližini najbolj primerna za vlažne travnike. Teh dandanes praktično ni več, z njimi so izginile tudi mnoge redke vrste, kot je npr. močvirska logarica oz. "rdeči zvonček / tulipan", kot mu pravijo domačini.

 

V osrednjem in zgornjem toku je v potoku dovolj vode, da se pojavljajo nekatere vrste rib (klen, klenič, babica), v preteklosti pa so v njem bili precej pogosti tudi piškurji. Kjer je voda mirnejša in je dno bolj kamnito, se najdejo mikrohabitati za mnoge vodne nevretenčarje, kot so razni vrtinčarji, manjši sladkovodni raki (npr. postranice, vodni osliček...), vodni polži in žuželke, predvsem njihove ličinke (mladoletnice, vrbnice, kačji pastirji). Tudi v Črncu se pojavljata vidra in bober, dokaj redka je vodna rovka, se pa ob njem zadržujejo tudi drugi manjši sesalci. Neredko v potoku lovijo svoj plen celo bela štorklja, vodomec in siva čaplja.




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti