HT koda: 22.12 / 22.13
Habitatni tip (HT): mezotrofne vode / evtrofne vode
Varovanje: del Natura 2000 območja (Mura)
Ogroženost: visoka
Mrtvica Petdinarka / Csiko Legelo se nahaja ob magistralni cesti Petišovci-Benica in leži tik ob slovensko-hrvaški meji v bližini gramoznice Petišovsko jezero. Zato mrtvico velikokrat imenujejo tudi Petišovsko jezero. Je podkvaste oblike in je precej vitalna, s precejšnjo zalogo vode. Še v začetku 2000-tih je bil del mrtvice močno zaraščen s trstičevjem, rogozjem in ostalimi visokimi steblikami, delno tudi s pepelnato sivo vrbo. V okviru projekta Wetman (2011-2015) se je del popolnoma zaraščenega odseka mrtvice z mehanskimi posegi v prostor obnovil in vzpostavili so se številni novi habitati, primerni za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste.
Ker se mrtvica nahaja v neposredni bližini ceste, državne meje in kmetijskih površin, so človekovi vplivi nanjo neposredni. Velik problem predstavlja vnos tujerodnih vrst, degradacija in ruderalizacija določenih delov mrtvice, neustrezen ribolov, intenzivno kmetijstvo... Vendar pa je mrtvica vseeno precej vitalna, kar dokazuje njena visoka biotska pestrost.
Od rastlinskih vrst so pomembnejše ogrožene vodne rastline, kot npr. plavajoči plavček, beli lokvanj, vodna škarjica, žabji šejek, južna mešinka, trižilna vodna leča, vodna dresen, navadni rogolist in vodna grebenika. Prehodno se pojavljajo tudi nekatere druge redke močvirske in obrežne rastline, kot so vodni sovec, kobulasta vodoljuba, prava potočarka in celolistni mrkač. Na obrežju mrtvice se redno pojavljajo tujerodne vrste, kot so kolmež, japonski dresnik, črnoplodni mrkač, žlezava nedotika in orjaška zlata rozga.
Tudi vodna favna je zelo bogata. Od sladkovodnih mehkužcev najdemo v njej velikega in uhatega mlakarja, roženi svitek ter živorodno kalužnico. Pomembna je tudi za razvoj mnogih ličink žuželk, predvsem kačjih pastirjev, mladoletnic in enodnevnic. Od dvoživk lahko tu opazujemo vrste, kot so veliki in navadni pupek, nižinski urh, zelena rega, barska žaba, navadna krastača, zelene žabe in česnovka. To je tudi pomemben življenjski prostor naše edine avtohtone sladkovodne želve, močvirske sklednice.
