Družina: bukovke (Fagaceae)
Red: bukovci (Fagales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 20-30 m
Razširjenost: dokaj redko, posamično
Življenjski prostor: suha, bolj gričevnata območja, občasno sajen v parkih ali kot posamična drevesa, mešani gozdovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: mogočno drevo s krepkim, globoko izbrazdanim deblom in gosto razraslo krošnjo (predvsem pri samotnih osebkih). Listi podolgasto suličasti do jajčasti, neenakomerno pernato krpati do pernato nacepljeni (segmenti na vrhu ostro koničasti), goli ali raztreseno srhkodlakavi (le v mladosti gosto puhasti), kratkopecljati, pri dnu listne ploskve zoženi (brez "ušesc"). Cvetovi enospolni, moški cvetovi združeni v viseče mačice, ženski cvetovi posamični ali združeni v kratkopecljata do sedeča socvetja. Plod je skoraj sedeč, po obliki jajčast (želod), do 2.5 cm velik, z olesenelo zunanjo lupino, pri dnu obdan s skledičastim ovojem, ki je močno porasel koničastimi, štrlečimi luskami.
Posebnosti: ker dobro prenaša sušo in onesnaženje, ga pogosto sadijo kot drevo v mejicah ob cestah ali v drevoredih po mestih. Tudi les je kvaliteten, precej trd in primeren predvsem v gradbeništvu. Včasih so želode nabirali za hrano (prekuhane in olupane so zmleli in iz njih naredili moko ali kašno zmes), ker pa vsebujejo veliko čreslovin, njihovo uživanje v večjih količinah ni primerno. Cer ima v nekaterih delih Evrope tudi kulturni, etnični in verski status.
Podobne vrste: graden (Quercus petraea) - puhasti hrast (Quercus pubescens) - rdeči hrast (Quercus rubra).
