Družina: rogači (Lucanidae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 30-75 mm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: listnati gozdovi, predvsem hrastovi sestoji, parki s starimi drevesi, tudi sadovnjaki
Ogroženost vrste: močno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ogrožena vrsta
Odrasli osebki: samci so zelo veliki hrošči z izredno velikimi "kleščami" na glavi (gre za močno povečane mandibule, ki so del čeljusti). Pokrovke so temno do kostanjevo rjave barve, mnogo manjše od ostalega dela telesa. Glava in oprsje sta bleščeče črni, glava je precej velika, z močnimi, nazobčanimi, rjavimi čeljustmi in z velikimi, rumenkastimi očmi. Tipalnice so dokaj dolge, pri vrhu pahljačasto členjene. Noge precej dolge, črne, členi so trnati. Samice so za dobro tretjino manjše od samcev (30-45 mm). "Klešče" na glavi so opazno manjše in enostavnejše, oprsje je zelo veliko, ščitasto, širše od glave (pri samcu je ožje).
Obnašanje in razvoj: čeprav so samci rogača na videz precej nevarni, služijo njihove klešče izključno za dvoboje in za zastraševanje tekmecev, človeku je popolnoma nenevaren. So zelo okorni letalci, lki izletajo predvsem ob somraku. Odrasli osebki se v glavnem hranijo s sokovi in izločki dreves. Ker je njegov razvoj vezan na pogosto padla in razpadajoča drevesa, ki jih je v gozdovih čedalje manj, se je njegova populacija v Evropi izrazito zmanjšala in je zato postal močno ogrožen. Velikokrat pa končajo odrasli samci tudi pod kolesi vozil, ko prečkajo ceste ali jih v veliki meri uplenijo večje ptice, netopirji in nekateri sesalci. Ličinka (ogrc) je precej velika, črvaste oblike, z veliko, okrastorjavo glavo in velikimi čeljustmi, sicer bela, gola. Ličinke živijo v delno razpadajočem lesu listavcev, predvsem hrasta, pa tudi drugih dreves, kjer se hranijo z lesnino (ksilofag). Po približno 4 letih se zabubijo.
Podobne vrste: mali rogač (Dorcus parallelipipedus).
