Družina: rakovičarji (Thomisidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 6-11 (samica); 4-5.5 mm (samec)
Razširjenost: raztreseno do pogosto
Življenjski prostor: sončna mesta, travnate ruderalne površine, travniki, grmovne mejice
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: od drugih predstavnikov roda Xysticus se dokaj težko loči, razen po pregledu epigine (spolni organ). Osebki so lahko zelo svetlo obarvani, lahko pa so tudi temni - glavoprsje je krožno diskasto, v zadnjem delu ima široko kvadratasto svetlo liso, ob kateri sta dve črni piki (kar je značilno za mnoge talne rakovičarje*), ob njej se na vsaki strani nahaja obstranska kratka prečna svetla črta, ki ne poteka do roba glavorpsja (pri podobnih vrstah te črte ni ali je dolga in ravna oz. poteka do roba glavoprsja) - noge so izrazito črno pikaste in podolžno progaste, kar je dobro vidno pri svetlejših osebkih - "smrekast" svetle vzorec na zadku včasih ni izrazit, rob zadka ni kontrastno ostro svetlo obrobljen.
Samec: večinoma je zelo temen, skoraj črn, zadek ima kontrastno črno in rjavkasto osrednjo "smrekasto" liso, sicer je zelo svetel, noge so v sprednjem delu črne, sicer so umazano rjave. Pedipalpi imajo po dve veliki zaobljeni apofizi, ki sta kleščasto zbližani, srednja apofiza ima majhen, obstranski kaveljček.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo nekje od junija do avgusta, samice lahko tudi vse do pozne jeseni. Večinoma se zadržujejo na toplih in sončnih mestih, najpogosteje na tleh, najdemo jih tudi na cvetovih rastlin, kjer prežijo na žuželke. Vrsta sodi v taksonomsko težaven kompleks svetlega talnega rakovičarja* (Xysticus cristatus) in je ena najpogostejših tega rodu.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): svetli talni rakovičar* (Xysticus cristatus) - navadni talni rakovičar* (Xysticus bifasciatus) - močvirski talni rakovičar* (Xysticus ulmi).
