Družina: rakovičarji (Thomisidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 7-10 mm (samica); cca. 4 mm (samec)
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: na cvetočih rastlinah, travniki, grmovnice, mejice, gozdni obronki, vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: zelo prepoznavna po velikem, napihnjenem zadku ter dolgih, prednjih dveh parih nog, ki jih drži v značilni "rakovičasti" drži. Telo je lahko belo, rumeno ali zelenorumeno obarvano, glede na prisotnost določenega pigmenta, ki se sintetizira več dni oz. se prenaša v nižje plasti v hitinu. Ob robu zadka se pogosto nahaja rdeča ali škrlatna linija. Na zadku se prav tako nahaja več manjših luknjic. Glavoprsje je precej manjše od zadka, pogosto z dvema širokima pasovoma ali brez njiju. Oči so nameščene na prednjem delu glave, le en par je nameščen izrazito obstransko. Zadnja para nog sta mnogo manjša od prednjih.
Samec: je mnogo manjši od samice, vitkejši, z zelo dolgima, rjavo pasasto obarvanima prednjima paroma nog. Zadek je navadno bel ali rjavkast, s temnejšima vzporednima osrednjima črtama, ki potekata od sredine prodi koncu zadka.
Obnašanje in razvoj: ime je dobil po tem, da se zadržuje na cvetovih, kjer iz zasede lovi žuželke, predvsem čebele, metulje in muhe. Imenujejo ga tudi spremenljivi pajek oz. kameleonski rakovičar, zaradi kompleksnega variiranja barve s pomočjo pigmentov. To je pogosto pogojeno s prehrano oz. barvo cvetov na katerih se nahaja. Zaradi razporeditve oči zelo dobro vidijo in lahko ocenijo razdaljo do plena. Tudi pri tej vrsti morajo samčki zelo skrbno in preudarno opraviti pravilno zaporedje paritvenih vzorcev, da prepričajo samico, da ne predstavljajo potencialni plen. Po uspešnem parjenju samica odloži jajčeca na liste, ki jih zvije v posebno kamrico s pomočjo posebnih, zelo močnih nitk. Tam jih čuva do izvalitve mladih pajkov.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): vilastolisi rakovičar* (Runcinia grammica) - rumeni rakovičar (Thomisus onustus).
