Rumena pastirica (Motacilla flava)

  • Domov
  • Rumena pastirica

Družina: pastirice (Motacillidae)

Red: pevci (Passeriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 15-17 cm

Razširjenost: redko

Življenjski prostor: odprta krajina s travniki, mejicami, grmovjem, pašniki

Ogroženost vrste: zelo ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ranljiva vrsta



Prepoznavanje

Splošno: v Sloveniji velja za redko gnezdilko, večje in stabilnejše populacije so predvsem v JZ Sloveniji. Rumena pastirica je selivka, prezimi v Afriki. Nekdanje ime zanjo je "ovčarica", ker so se ptice na svojih selitvenih poteh velikokrat zadrževale na pašnikih, kjer so lovile predvsem manjše leteče žuželke. Je zelo variabilna, v Evropi se pojavlja več podvrst, pri nas je v glavnem tipska podvrsta flava.

 

Samec: grlo, trebuh in ostali spodnji del so intenzivno rumeni, skoraj citronasto rumeni. Teme in lica so siva, lica so belo obrobljena. Čez oči poteka bela proga. Kljun je tanek, koničast, sivkast. Hrbet in ramena so olivnorjava ali sivorjava, peruti so nekoliko temnejša, s svetlo obrobljenimi peresi. Rep je precej dolg, temno obarvan ter belo obrobljen. Noge so prav tako dokaj dolge, sive. V zimskem perju je bledejših barv, še posebej rumena barva precej zbledi. Pri različnih podvrstah je predvsem razlikovalni znak obarvanost glave: glava, razen brkov in grla skoraj v celoti črna (podvrsta feldegg), oz. rumena (podvrsta lutea), oz. delno rumena, delno olivna z rumeno nadočesno progo (podvrsta flavissima), itd.

 

Samica: precej podobna samcu, le da je bledejših barv, nima tako intenzivne rumene obarvanosti in je po zgornji strani bolj rjavkasta.

 

Gnezdenje in zarod: gnezdi v odprtih, nižinskih predelih, kjer so močvirni pašniki ali travniki s posameznimi grmi in mejicami. Gnezdo si uredi v na tleh v manjši jamici, ki jo "postelje" z vejicami, slamicami in puhom ter dlako pašnih živali. Ponavadi ima 1 zarod. Samica znese 4-6 umazano rumenih, rjavkastih ali olivnih jajc, ki so pogosto lisaste ali pegaste in jih vali približno 13 dni. Za gnezdomce skrbita oba starša, speljejo se nekje po 13. dneh, poletijo pa po 17. dneh. Mladostni osebki so podobni samici, le da so bolj sivorjavi, na grlu imajo komatno obrobo, rumenkasti so le pri podrepnem delu, v perutih pa imajo izrazita bela pasova.

 

Oglašanje: oglaša se ostro žvižgajoče "tslie", "psiiit" ali "ciiit-ciiier". Petje nežno cvrčeče žvižgajoče, a dokaj hitro "cvii-cvi-cii-cii-ciii-twii-it" ali pa zelo preprosto "cri-cri-cri-criiii cri-tuiit".

 

Podobne vrste: siva pastirica (Motacilla cinerea) - vriskarica (Anthus spinoletta).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti