Sinji presličar (Platycnemis pennipes)

  • Domov
  • Sinji presličar

Družina: presličarji (Platycnemididae)

Red: kačji pastirji (Odonata)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 20-37 mm

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: predvsem ob vodah, tudi gozdni obronki, med grmovjem, vlažni travniki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Samec: najbolj ga prepoznamo po belih, močno ščetinastih nogah (izrazito ščetinaste so zadnje noge) ter ozkih črnih linijah na bedrih in po golenih. Glava je ozka in zelo široka, z dvema zelenkastima pasovoma, ki sta vidna z vrha. Oči so modre, nameščene daleč narazen. Oprsje je zgoraj črno, s po dvema zelenkastima ali modrikastima vzdolžnima linijama, spodaj je svetlozeleno do modrikasto. Zadek je tanek, dolg, večinoma moder, s prelivanjem v zelenkasto barvo. Vzdolž segmentov poteka črn linijsko prekinjen vzorec, ki je izrazitejši na prvih segmentih. Zadnji segmenti zadka so črni, s svetlimi osrednjimi linijami. Pterostigma (obarvano žilno okence) na krilih je kvadratasta, oranžnorjava.

 

Samica: večinoma bledorjava ali bledozelenkasta. Vzdolž zadka ima po segmentih ozke, parne linije, sicer kot samec. Pterostigma svetlorumena ali okrasta.

 

Obnašanje in razvoj: v Sloveniji je to ena najpogostejših vrst kačjih pastirjev. Odrasli osebki letajo od aprila vse do začetka novembra, najbolj pogosti so v juniju in juliju. Samci so dokaj teritorialni, pogosto jih lahko opazujemo, kako posedajo po travah, na golih vejah in grmovju. So sorazmerno slabi letalci, ki plenijo manjše žuželke. Telo ličinke je vitko, temnorjavo, noge so dokaj močne, temno lisaste. Škržni priveski na koncu zadka so trije, krepki, listasto razširjeni, temnorjavi. Pod glavo se nahaja ustna lovilna krinka. Pleni manjše vodne nevretenčarje.

 

Podobne vrste: travniški škratec (Coenagrion puella) - modri kresničar (Ischnura elegans) - bleščeči zmotec (Enallagma cyathigerum).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti